PREMIERKA NA UDARU

Se Sloveniji obeta še višji davek na nepremičnine?

Objavljeno 03. marec 2014 13.42 | Posodobljeno 03. marec 2014 14.09 | Piše: A. L.

Bratuškova pravi, da s trenutnimi štirimi (nepremičninskimi) davki v Sloveniji pridobimo za 0,6 odstotka sredstev BDP, medtem ko povprečje v OECD znaša 1,8 odstotka. Z novim nepremičninskim davkom bomo pobrali za 1,1 odstotka BDP.

Alenka Bratušek je znana po tem, da ima v svoji zbirki oblačil veliko kosov z živalskim potiskom.

LJUBLJANA – »Kdo bo odgovarjal za stroške, ki so si jih naredili ljudje, ko je po naših informacijah več kot 10.000 ljudi urejalo razne zemljiške zadeve?« premierko Alenko Bratušek vprašuje opozicijski poslanec iz stranke SLS Franc Bogovič. Bratuškova navaja razlog – konsolidacija javnih financ. Izpostavlja, da davek na nepremičnine ni nekaj novega, ob tem pa opozarja, da je tudi Irska morala uvesti ta davek, druge države, kjer je bila trojka, pa so ta davek morali znatneje dvigniti.

Premierka pravi, da je Slovenija s štirimi davščinami krepko pod povprečjem OECD – 0,6 odstotka BDP poberemo z njimi pri nas, povprečje v OECD pa je 1,8 odstotka BDP. Z novim davkom bomo ta delež dvignili za 0,5 odstotne točke na 1,1 odstotka BDP.

»Mi se ne poslušamo niti se ne slišimo«

Bogoviča opozarja, da je država za vrednotenje porabila 20 milijonov evrov: »Kdo bo to vrnil našem državljanom, če to vržemo v koš? Več kot 13.000 povprečnih plač ... S tem denarjem bi lahko obnovili mostove, državne ceste in še kaj,« odgovarja premierka.

image
 Bogovič je spomnil tudi na (izbrisano) fotografijo, ki je zakrožila na družbenih omrežjih.image »Noge na mizo, vi se pa zajebavajte v teh dvorani,« je opisal situacijo.

Bogovič z odgovorom ni bil zadovoljen: »Mi se ne poslušamo niti se ne slišimo.«

Bratuškova ga je seznanila še s podatkom, da bi z nepremičninskim davkom pobrali 400 milijonov evrov. S tem so zagotovljena sredstva za vse socialne transferje, 10 odstotkov pokojnin in 16 odstotkov plač. Sicer pa bi na podlagi informativnih izračunov davščine z naslova nepremičnin znašale 407 milijonov evrov. »Pri ocenah smo bili konservativni,« je dodala.

Kar se tiče sprememb stalnega prebivališča, natančnih podatkov o tem, koliko je bilo tega, ni mogoče dobiti. »Želela pa bi si, da to državljani delajo, ker tam res prebivajo. Tudi s številkami v povezavi z vpisi v zemljiško knjigo in osebne služnosti ne razpolagamo, od vrhovnega sodišča pa pričakujemo te podatke. Bi pa želela o služnosti še povedati, da notarji sami pravijo, da so številni k notarjem prišli, da bi se izognili plačilu davka, ne pa, da uredijo razmerja. Tisti, ki morajo to urediti, naj uredijo, ne pa tega urejati, da se izognete plačilu davkom.«

»Bog se usmili Slovenk in Slovencev,« se je med drugim odzval Bogovič.

»Tisti, ki imamo več, bomo več davka tudi plačali«

»Če bi res bila podražitev za 2,3 evra, tega nihče ne bi opazil. Gre za večje podražitve, za številne napake. Ali so vas tako številne napake presenetile? So bile vladne priprave za uvedbo davka zadostne? Ali menite, da vlada s prekomerno obremenitvijo družin krepi družinsko okolje? Kaj pa poslovno okolje? Ali je pravično porazdelil bremena?« vprašuje vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

»Prepričana sem, da je davek pravično razdelil bremena. Tisti, ki imamo več, večjo vrednost, bomo plačali več davka,« pravi Bratuškova. Vrste pri geodetskih upravah so praktično izginile, meni premierka. Dodaja pa še, da nadomestilo za upravljanje stavbnega zemljišča (NUSZ) veliko ljudi prizadene bolj nepravično kot v kakšni drugi občini.

Alternativa nepremičninskemu je po njenem mnenju bil tudi krizni davek. Meni, da ni pravičen, saj bi ga plačali vsi, plače bi bile bolj obremenjene. Druga alternativa je nižanje odhodkov. »Jasno in pošteno je treba pogledati v proračun in ugotoviti, kako nadomestiti 400 milijonov evrov. Kaj bomo ukinjali?« pravi in opozarja na socialne transferje.

Opravičilo premierke

»Kakšne scenarije ima vlada pripravljene, če evidence do predpisanega roka ne bodo urejene?« vprašuje Kristina Valenčič iz Državljanske liste (DL).

Bratuškova pravi, da se že malo ponavlja: »Naša naloga je, da v roku zagotovimo ustreznost podatkov.« Verjame, da bodo podatki urejeni do te mere, da bodo v veliki večini urejeni in da v davčnih odločbah ne bo težav. Še enkrat je omenila NUSZ: polovica vseh pritožb, ki jih je davčna dobivala, je bilo zaradi NUSZ.

»Moja zaveza je, da davčne odločbe, dokler podatki ne bodo urejeni, ne bodo šle do ljudi,« pravi Bratuškova. Kako do denarja, če davek pade? Bratuškova svetuje, naj si v roke vzamemo proračun in pogledamo, kaj lahko porežemo.

Bratuškova se lastnikom opravičuje, da so imeli nevšečnosti, hkrati pa dodaja, da moramo vsi sami skrbeti, da imamo urejene evidence.

Deli s prijatelji