LJUBLJANA – Ustavno sodišče je razveljavilo tisti del zakona o davku na promet nepremičnin, ki se nanaša na osnovo za odmero davka, kjer se kot osnovo za davek določa 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti te nepremičnine. Razveljavitev je posledica odločitve ustavnih sodnikov iz 2014 o neustavnosti množičnega vrednotenja nepremičnin za potrebe obdavčenja.
Kaj ni skladno z ustavo
Ustavno sodišče je tako ugodilo zahtevi upravnega sodišča. To je ocenilo, da je tretji odstavek 8. člena zakona, ki davčno osnovo za odmero davka na promet z nepremičninami določa v višini 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti te nepremičnine, če je prodajna cena nepremičnine za več kot 20 odstotkov nižja od posplošene tržne vrednosti nepremičnine, ni skladen z ustavo.
Posplošena tržna vrednost nepremičnine je namreč ugotovljena na podlagi zakona, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin. Za ta zakon je ustavno sodišče marca 2014, ko je razveljavilo tudi zakon o davku na nepremičnine, ugotovilo, da v delu, ki se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin, ni skladen z ustavo.
Vlada se ne strinja
Vlada, in z njo se je strinjal tudi državni zbor, je medtem menila, da zahteva upravnega sodišča ni utemeljena. Ustavnemu sodišču je zato predlagala, naj jo zavrne. Predlagatelj naj bi po vladnem mnenju ustavnoskladni način uporabe izpodbijane določbe lahko ugotovil z uporabo metod pravne razlage, zato naj intervencija ustavnih sodnikov ne bi bila potrebna.
Vlada je menila, da se učinki odločbe ustavnega sodišča iz 2014 neposredno ne raztezajo tudi na določbe zakona o davku na promet nepremičnin, saj gre pri tem za transakcijski davek, ki obdavčuje prenos oziroma pridobitev lastništva nad nepremičninami, ne pa samih nepremičnin. Izpodbijani odstavek naj bi bilo zato treba presojati v kontekstu celotnega člena.
Vlada je tudi opozorila, da naj bi se posplošena tržna vrednost nepremičnin kot pripomoček uporabila šele v primeru bistvenega odstopanja izkazane prodajne cene navzdol, pri čemer ima davčni zavezanec pravico dokazovati neustreznost uporabljene posplošene tržne vrednosti kot davčne osnove. Izpodbijana določba naj bi po pojasnilih vlade varovala pravice davčnih zavezancev, saj naj v okviru dovoljenega odstopanja (do 20 odstotkov) davčni organ ne bi imel pravice šteti, da prodajna cena, ki jo je navedel davčni zavezanec, ni ustrezna.
Kdo bo bolj obremenjen
Z razveljavitvijo tega dela zakona naj bi bilo mogoče po vladni oceni obdavčitev izvajati le na podlagi splošnih določb zakona o davčnem postopku, ki pa naj bi bile v konkretnem primeru bolj obremenjujoče tako za zavezance kot tudi za davčni organ.
Vlada je ustavnemu sodišču zato predlagala, naj v primeru posega v izpodbijano določbo zakona izda ugotovitveno odločbo, saj pripravlja novo sistemsko zakonodajo, s katero bo odpravljena očitana protiustavnost v zvezi z ugotavljanjem posplošene tržne vrednosti v sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin.
Ustavno sodišče je medtem ocenilo, da upravno sodišče omenjene zakonske določbe ne more razlagati na ustavnoskladni način, temveč mora kot davčno osnovo upoštevati 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti teh nepremičnin. Glede na omenjeno odločitev iz 2014 je zato iz enakih razlogov v neskladju z ustavo tudi tisti del 8. člena zakona o davku na promet nepremičnin, ki kot osnovo za davek na promet z nepremičninami določa 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti te nepremičnine, so sklenili ustavni sodniki.
