LJUBLJANA – Državljani – vsaj tisti, ki ne služijo mesečnega prihodka v podjetjih blizu državi – se držijo za glavo. Po velikih besedah vlad ene ali druge barve se namreč ne zgodi – nič dobrega. Z izjemo zategovanja pasu večjega dela državljanov in polnjenja lukenj v državnem proračunu ali podjetjih, povezanih z državo, med katerimi zelo izstopa denimo NLB. Očitno pa se bo razvpiti banki kmalu pridružila še Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) ...
Preteklo vodstvo Darsa je nekritično najemalo kredite za izgradnjo avtocestnega križa, ki se je nenehno dražil, daljšal in odmikal nekam v prihodnost. V Darsu očitke o preplačani gradnji naših avtocest že vsa leta – pričakovano – zavračajo. Poleg številnih drugih nerodnostih, zaradi katerih se je Dars v preteklih letih (pre)pogosto pojavljal v medijih, je prav nekritično jemanje kreditov krivo za to, da bodo ceno negospodarnih odločitev vodstev Darsa plačevali prebivalci Slovenije. Le jasno še ni, katera oziroma kolikšna skupina bo tokrat udarjena po denarnici – ali vozniki s podražitvijo vinjet in cestnin ali vsi davkoplačevalci.
Po letih relativnega molka tik pred zdajci panika
Katastrofalno finančno shemo, ki očitno vsa ta leta ni preveč (z)motila nikogar – ne vodilnih v družbi ali na čelu države –, so očitno pred nekaj meseci vendarle opazili sami v Darsu: tedaj so se namreč v medijih začele vse pogosteje pojavljati informacije o tem, kolikšne finančne obveznosti bremenijo Dars, kritično stanje, v katerem se je znašla družba, pa je zdaj opazil celo pristojni minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel.
In kakšna bo vizionarska rešitev pristojnih, odgovornih in za to plačanih javnih uslužbencev ter funkcionarjev? Očitno podražitev vinjet za voznike osebnih vozil. Ker pa, kot so pokazali izračuni, to vseeno ne bi zadostovalo, bi finančno luknjo pokrili še s cestninami za tovorna vozila. Za pokritje največjih obveznosti namreč Dars v letu 2014 potrebuje skupaj za več kot 350 milijonov evrov glavnice in obresti. Vlada sicer še ni odločala o podražitvi vinjet, sta pa Dars in pristojni minister enotna, češ da Dars dodatne finančne prilive nujno potrebuje.
Kdo je požegnal in podpisal neugodne kredite?
Ker vlada Darsu ni takoj odobrila podražitve vinjet in cestnin, so v Darsu opozorili, da vsako odlašanje povečuje tveganje, da bo treba unovčiti državna poroštva za celotni dolg – 3,4 milijarde evrov. O rdečem alarmu v Darsu se je seznanil tudi minister Omerzel, ob tem pa so na ministrstvu ugotovili: »Nacionalni program izgradnje avtocest se je v zadnjih 12 letih financiral večinoma iz najetih kreditov, med katerimi so nekateri dolgoročni, drugi pa srednjeročni in celo kratkoročni, ki so za družbo in poroštva države še posebno neugodni. Družbi Dars, d. d., že v letošnjem letu, zlasti pa v naslednjih šestih letih zapadejo odplačila glavnic nekaterih najetih kreditov (tekoče anuitete Darsa se uspešno servisirajo). V letu 2013 se zaradi prve zapadle glavnice že močno povečujejo obveznosti za odplačilo dolgov iz naslova najetih posojil za gradnjo avtocest. Družbi je potreba nemudoma zagotoviti dodatne finančne prilive, saj je mogoče le tako zagotoviti njeno kratkoročno in dolgoročno finančno vzdržnost. Največje obveznosti zapadejo v letu 2014, in sicer glavnice v višini 316.974.246 EUR ter obresti v višini 48.302.674 EUR, torej skupaj v višini 365.276.920 EUR, kar za 70 mio EUR presega celotne prihodke družbe Dars v letu 2012.«
In čeprav ministrstvo ugotavlja, da so nekateri najeti krediti za družbo in poroštvo države zelo neugodni, še nismo zasledili konkretnih imen, kdo vse je te neugodne kredite blagoslovil in podpisal.
Še pomnite? Letna vinjeta 55 evrov
Ob tej priložnosti si oglejmo še cene vinjet, ki smo jih plačevali od 1. julija 2008, ko je vinjetni cestninski sistem stopil v veljavo na slovenskih avtocestah in hitrih cestah. Tako je letna vinjeta za leto 2009 (obdobje od 1. decembra 2008 do 31. januarja 2010) stala 55 evrov. Za polletno vinjeto je bilo treba tedaj odšteti 35 evrov.
1. julija 2009 so bile uvedene mesečne in tedenske vinjete: mesečna je stala 30 evrov, tedenska dvakrat manj (15 evrov). Polletnih vinjet ni bilo več, letne vinjete za osebna vozila pa so se podražile na današnjih 95 evrov. Morda bomo leta 2014 za letno vinjeto že plačali 110 evrov ali več – kar je očitno odvisno od tega, koliko denarja bo zmanjkalo državnemu Darsu ...
Na Madžarskem letna vinjeta (ki ni v obliki nalepke) stane 145 evrov, mesečna dobrih 16 evrov, tedenska pa dobrih 10 evrov. V sosednji Avstriji letna vinjeta za osebna vozila stane 80,60 evra, dvomesečna 24,20 evra in 10-dnevna 8,30 evra. Slovaška: letna 50 evrov, mesečna 14 evrov, 10-dnevna 10 evrov. Češka: letna okoli 57 evrov, mesečna 17 evrov, 10-dnevna 12 evrov. V Nemčiji se cestnina za osebna vozila ne plačuje. V Belgiji uporaba avtocest ni plačljiva, plačljiva je le uporaba predora Liefkenshoek pri Antwerpnu. Bolgarija: za motorna vozila, ki imajo poleg voznikovega še največ osem sedežev, se za letno vinjeto plača 34 evrov, za mesečno 13 evrov, za tedensko 5 evrov Romunija: letna 28 EUR, 90-dnevna 13 evrov, mesečna 7 evrov, tedenska 3 evre. V Švici je za vožnjo po avtocestah in hitrih cestah potrebna vinjeta, ki pa je le letna in ima veljavnost od 1. 12. predhodnega leta, do 31. 1. naslednjega leta (14 mesecev). Cena letne vinjete je 40 CHF ali 33 evrov. Vir: AMZS |
