LJUBLJANA – V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) kot prioriteto na pogajanjih o pokojninski reformi napovedujejo prizadevanja za dostojno pokojnino. Druga pomembna točka pogajanj bo po besedah izvršne sekretarke ZSSS za socialno področje Lučke Böhm kriterij upokojevanja, predvsem delovna doba.
Böhmova je na današnji novinarski konferenci poudarila, da še vedno niso zaključena pogajanja o socialnem sporazumu, tako tudi poglavje o pokojninski reformi še ni parafirano. Pogajanja se nadaljujejo v začetku septembra.
Predloga nove reforme še ne poznajo
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je tako pričakoval, da bodo najprej sprejeli socialni sporazum, na njegovih temeljih pa bi gradili novo pokojninsko reformo. S predlogom nove pokojninske reforme v zvezi sindikatov še niso seznanjeni, vendar Semolič meni, da bodo v kratkem.
Kljub temu imajo v zvezi sindikatov velika pričakovanja tako glede nadaljevanja pogajanj v okviru socialnega sporazuma kot pokojninske reforme. Pokojnine so namreč po besedah Böhmove v zadnjih letih drastično upadle, razmerje med plačami in pokojninami se je poslabšalo.
Za 40 let delovne dobe polna pokojnina
Želja zveze sindikatov je zato zagotovitev socialne varnosti za upokojence. Polna starostna pokojnina za 40 let dela bi tako morala znašati vsaj 72 odstotkov povprečne neto plače, kar se je nazadnje doseglo leta 2002 (72,8 odstotka), lani pa je starostna pokojnina znašala 63,4 odstotka povprečne neto plače. V državah članicah OECD pa to povprečje znaša 70 odstotkov, je še povedala izvršna sekretarka za socialno področje.
Da je višina pokojnin izrednega pomena, je izpostavil tudi izvršni sekretar ZSSS za pravno področje Andrej Zorko, saj da v Sloveniji 61 odstotkov upokojencev prejema pokojnine do 600 evrov. In kot je ob tem izpostavil Zorko, zgolj sprememba pokojninskega sistema in reforma trga dela nista ukrepa, ki bi bistveno vplivala na izboljšanje bonitetne ocene Slovenije.
Na to po njegovih besedah lahko vpliva izključno politika »s svojim obnašanjem in s tem, da končno začne opravljati posel, za katerega je tudi plačana, ne pa da se v večji meri ukvarja z zadevami, ki ne izboljšujejo življenja ljudi«.
Najprej izterjava neplačanih prispevkov
Tako je vzdržnost pokojninskega sistema po Zorkovi oceni odvisna od drugih sistemov, denimo delovanja davčnega sistema. Država bi najprej morala zagotoviti izterjavo neplačanih prispevkov, je poudaril in dodal, da so se težave pokojninske blagajne začele, ko se je znižala prispevna stopnja za delodajalce.
Tudi Semolič je prepričan, da »ne bo pokojninske reforme, ki bi bila uspešna, če se ne bo marsikaj naredilo na drugih področjih«. Predsednik zveze sindikatov tako vladi v razmislek predlaga dodatno obdavčitev finančnih institucij in zvišanje prispevne stopnje za delodajalce.
Semolič se zaveda, da so nekatere spremembe pokojninskega sistema nujno potrebne, tudi zaradi spremenjenih demografskih razmer, zato ne izključujejo strinjanja z zvišanjem upokojitvene starosti. Še vedno pa vztrajajo pri starostni upokojitveni dobi, ki naj še vedno znaša 40 let. Tako bi zaščitili tiste, ki so začeli zgodaj delati, je pojasnil Semolič.
