TRNOVO OB SOČI – Vasica Trnovo ob Soči, ki leži ob cesti iz Bovca proti Kobaridu, šteje vsega skupaj 138 duš, le v visoki poletni sezoni jih je tam precej več. Ne staroselcev. Tisti, ki so poletni višek, govore drugače, ne tako nežno melodično kot kleni domačini. Vasica je namreč znana kot izhodišče za vodne športe, predvsem kajakaštvo, tam je tudi ena redkih naravnih kajakaških slalomskih prog v Evropi in tujih turistov je med glavno sezono res veliko. Prav v povezavi z vodo, pa ne rečno, ampak tisto iz vodovoda, so se Trnovci znašli v sporu z matično občino Kobarid. V težave, nemara celo sodne, bi lahko zabredli čisto vsi občani. Takole, posredno, zaradi plačila stroškov odvetnikov in sodnih mlinov.
Štorija se je začela, ko je na devet desetletij star, za moderni čas že neustrezen vodovod pristojno komunalno podjetje Tolmin postavilo napravo za kloriranje vode. Trnovci so sprva mirno posredovali odgovornim nestrinjanje s tem postopkom, ki je za človeški organizem lahko tudi škodljiv. Dosegli niso nič. Potem so se odločili za demokratični pristop k odpravi težave. Sto pet vaščanov je podpisalo peticijo, s katero zahtevajo odpravo dodanega hiperklorita v svoji pitni vodi. V občini se niso zganili. Niti sestanek na krajevni skupnosti, kjer se je zbrala vsa vas in pozvala odgovorne, naj za boga milega že odstranijo tisto napravo za kloriranje z njihovega vodovoda, ni pomagal.
Ponujajo dve rešitvi
»Prebivalci KS Trnovo ob Soči trdijo, da sta za odpravo sedanjega stanja trenutno na voljo dve rešitvi. Prva je postavitev novega vodovoda, v katerem bi se opravljala mikro-ultra filtracija, zgolj občasno pa hiperkloriranje in nato splakovanje, kar je seveda dražja možnost. Druga rešitev je ukinitev kloriranja obstoječega starega vodovoda, pri čemer bi se v vodovodni sistem namestilo UV-žarnico, takšna, ampak manjša, se nato namesti tudi pri posameznem odjemalcu. Ta rešitev bi bila manjši strošek kot dosedanje kloriranje.« Tak predlog so na kobariško občino pred dnevi dobili iz Grosuplja. Iz odvetniške družbe Čeferin! Nadalje še priznani pravni strokovnjak Ivo Čarman iz odvetniške družbe nepopustljivo zapiše: »S predmetnim dopisom Vas pozivamo, da se v roku 30 dni pisno izjasnite, kdaj in kako boste pristopili k reševanju predmetne zadeve.« Seveda so pripravljeni, po potrebi, z namenom odprave kakršnih koli nejasnosti, priti na sestanek z vsemi vpletenimi.
Zakaj gredo Trnovci nad lastno občino z odvetniki, in to ne nekimi tretjeligaškimi, temveč z elitno ligo? Predsednik krajevne skupnosti Marko Matajurc pojasnjuje: »Vodovod so postavili Italijani leta 1927 iz izvira Za Zlomičem, in je bil za tisti čas primeren. Voda glede kakovosti, tudi po zadnjih analizah iz letošnjega julija, ni oporečna. Dr. Gorazd Pretnar je to analizo, ki jo je opravil Center za mikrobiološke analize živil, vod in drugih vzorcev okolja v Novi Gorici, predstavil in pojasnil, da je voda čisto v redu. Vendar so zaradi nekih evropskih ali državnih direktiv o nekakšni čisti pitni vodi morali iz naše občine na vodohram namestiti kloromat. Zgodba je taka: 12. maja letos smo imeli sestanek, vabilo sta dobila tudi župan Kobarida in direktor komunale Tolmin. Na zapisniku je bila zapisana naša zahteva, da se kloromat umakne. Od njih nismo do danes dobili nobenega odgovora. Vodo pa do danes, čeprav je vsa vas proti, še vedno klorirajo. Naša voda, ki prihaja iz osrčja gora nad Sočo, zjutraj ali dopoldne zaudarja, vonj ima po kemikalijah. Imeli smo vaško korito, v katerem so bile ribe, prave soške postrvi. Ko so namestili kloromat, so v enem samem dnevu priplavale s trebuhi navzgor na površje. Imam soseda čebelarja, ki mi je dejal, da čebele nočejo piti več vode iz vodovoda, niti koze nočejo piti te vode, raje ližejo luže.«
Izvir čist, težava
v starem vodovodu
V Trnovem ob bistri Soči, kjer teče tudi diamantno sijoč potok Treska, so odločeni, da se bodo znebili klora v svojem vodovodu. »Ubrali bomo vsa možna pravna sredstva v naši državi, potem gremo v Strasbourg. Vaščani smo enotni glede te problematike. Lahko se nadejamo zdravstvenih težav v povezavi s klorom, predvsem pri naših otrocih. Vemo, da za potrebe vodovodnih sistemov obstaja več rešitev, boljših in za zdravje primernejših oziroma neškodljivih,« pove Matajurc in nadaljuje: »Če kloriranje ubija vse škodljive mikroorganizme v vodi, hkrati pa tudi druge, torej neškodljive, se moramo vprašati, ali je to res zdrava, neoporečna voda.«
Kdo bi prevzel odgovornost za oporečno vodo? Direktor občinske uprave občine Kobarid Simon Škvor pojasnjuje, da veljavna zakonodaja izvajalcu javne oskrbe s pitno vodo nalaga oskrbo z vodo, ki ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik, ki so lahko nevarni za zdravje ljudi: »V skrbi za skladno in zdravstveno ustrezno vodo ima upravljavec vpeljan notranji nadzor po načelih sistema HACCP, v okviru katerega izvajajo redna vzorčenja pitne vode. Poleg svojega notranjega nadzora se izvaja zunanji nadzor ministrstva za zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Analize pitne vode na vodovodnih sistemih v občini Kobarid v letu 2015 izkazujejo ustreznost odvzetih vzorcev, kjer je dezinfekcija z 12-odstotno raztopino Na-hipoklorita urejena. Odstranitev kloromata v zajetju nad Trnovim ob Soči bi pomenila prevzem odgovornosti za neskladno in zdravstveno oporečno vodo.« Škvor dodaja, da je občina seznanjena z namero tož- be krajanov Trnovega ob Soči, a dodaja, da bi vzpostavitev drugačnega sistema, ki bi bil učinkovit, za občino Kobarid pomenila enormna finančna vlaganja: »Hkrati bi se občutno spremenila omrežnina, ki jo plačujejo uporabniki. Upamo, da bomo s krajevno skupnostjo pristopili k reševanju problematike skozi konstruktiven dialog.« |
Trnovci menijo, da bi morala občina poiskati vire financiranja iz Evropske unije za obnovo vodovodnega sistema, ne pa da so se odločili le za hitro in poceni rešitev. »Kar pa je svojevrsten absurd, saj je taka rešitev za zdravje škodljiva. Ekonomska računica ali zdravje ljudi, kaj je bolj pomembno?« Predsednik KS Trnovo ob Soči je odločen: »Če nam v roku 30 dni iz občine Kobarid ne odgovorijo, gremo naravnost na sodišče. Trnovo je bilo po drugi svetovni vojni na ameriškem območju. Delali so analize vode in povedali našim starim, da imamo tako vodo, da bi jo oni polnili v steklenice in peljali čez ocean. Ni problem izvir, težava je v vodovodu, in to se lahko reši do ljudi precej prijazneje kot z namestitvijo kloromata, in pri tem bomo vztrajali.«
