VROČA JESEN

Še kako jih skrbi 
volilna udeležba

Objavljeno 16. september 2013 18.15 | Posodobljeno 15. september 2013 21.07 | Piše: Jadran Vatovec

Evrobirokrati bi si radi (do maja) zagotovili večjo volilno udeležbo.

Kdo med njimi se bo po volitvah še lahko vrnil v državni zbor? Foto: Igor Zaplatil, Delo

LJUBLJANA, STRASBOURG – Na podlagi jesenskega direndaja v državnem zboru, ki se je že začel – komaj je opozicijski SDS zahteval sklic izrednega zasedanja o spornem reševanju Probanke in Factor banke z denarjem davkoplačevalcev, že so vladni SD, DL in Pozitivna Slovenija odgovorili s predlaganjem nujne skupne seje odborov za finance in monetarno politiko, za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter za infrastrukturo in prostor, na kateri naj bi razpravljali o zeleni proračunski reformi (o možnostih, da bi državni primanjkljaj zmanjševali s selektivnim obvladovanjem do okolja škodljivih subvencij) –, lahko sklepamo, da morda le ni tako zelo daleč do naslednjih parlamentarnih volitev.

Že spet manj 
slabe med slabimi?

Četudi obstaja velika nevarnost, da večini volivk in volivcev, kot je nedavno nekdo napisal, še vedno ne bo nič jasno, bo ta svoje glasove zaradi zavedenosti znova namenila manj slabim med slabimi kandidati, namesto da bi zahtevala, da se ji omogoči izbirati najboljše med zares dobrimi. Minister za notranje zadeve, šef DL dr. Gregor Virant trdi, da bi bilo končno treba uresničiti zamisel o e-volitvah (volitvah prek spleta), s katerimi bi najbrž zagotovili (vsaj) večjo udeležbo, predvsem mlajših volivcev. Volilna udeležba, ki se povsod po Evropi še kar zmanjšuje in ki naj bi še kopnela (obstajajo analize, po katerih bo v nekaterih državah volilna abstinenca v bližnji prihodnosti že kar 60-odstotna), resda ni edini problem, ni pa niti mačji kašelj. Da to očitno ni niti po mnenju domnevno (le domnevno) nenadomestljivih predstavnikov evropskega »ljudstva«, nam pove podatek, da so o tem prav v sredo razpravljali v Strasbourgu. Ja, na to je opozoril celo predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Drugi so mu pritegnili: strinjali so se, da bo treba Evropejce prepričevati, naj se maja prihodnje leto v čim večjem številu udeležijo evropskih volitev, saj akutno nizka udeležba že spodkopava demokratično legitimnost Evropskega parlamenta in zagotovo ne koristi EU. Mogoče pa bi bilo treba v »ječi narodov in držav članic« (EU) kaj spremeniti?

Preživeti vzorci niso rešitev

Nekdanji minister za izobraževanje dr. Žiga Turk je na twitterju objavil svoj razmislek: »Zakon o volitvah bi kazalo popraviti tako, da bi bile parlamentarne stranke tiste stranke, ki se jim je uspelo na zadnjih volitvah uvrstiti v državni zbor, ne pa stranke, v katere prebežijo poslanci, izvoljeni na prejšnjih volitvah.« Bo kar res: prebegi poslancev v navidezno nove in drugačne stranke le potrjujejo, da precejšen del naših strankokratov žal ne spada na začetek 21., marveč kvečjemu na konec 19. stoletja. Poleg tega pa tisti – če parafraziramo komentatorko Večera Darjo Kocbek –, ki pri nas še vedno odločajo (tudi o spremembah volilne zakonodaje, ja), niti pet let po izbruhu krize še niso dojeli, da zdajšnjih problemov ne bo mogoče rešiti z uporabo preživetih modelov.

Deli s prijatelji