LJUBLJANA – Enkrat po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) že koruptiven generalni državni tožilec Zvonko Fišer se je očitno skušal izogniti novemu postopku. Sredi aprila smo poročali, da je Fišer predaval na Dnevih prava zasebnosti in svobode izražanja, in čeprav je bil tam v funkciji svoje službe, torej generalnega državnega tožilca, je za svojo udeležbo vzel honorar. To je takrat potrdil tudi sam, s tožilstva so sporočili: »Honorar, ki je plačilo za avtorsko delo na pripravi prispevka, bo generalni državni tožilec RS prejel na enakih podlagah kot velja za druge predavatelje, brez potnih stroškov.«
Je pa med Fišerjem in preostalimi udeleženci na funkcijah – članico kabineta pravosodnega ministra Lilijano Selinšek, upravnega sodnika Boštjana Zalarja in štirih zaposlenih v uradu informacijskega pooblaščenca, ki smo jih tudi povprašali, kako bodo ravnali – obstajala velika razlika. Vsi so vzeli honorar, a vsi so tudi vzeli dopust oziroma proste ure, več si lahko preberete tukaj.
Kdaj si je premislil?
Zanimalo nas je, kaj o podjetnem šefu tožilcev menita minister za pravosodje Goran Klemenčič in šef protikorupcijske komisije Boris Štefanec. Medtem ko je bil prvi brez mnenja, saj se je po odgovore odpravil k Fišerju, so nam Štefanečevi sporočili, da bodo zadevo obravnavali na lastno pobudo. Pojasnili so, da mu dopusta za nastope sicer ni treba jemati, da pa ne bi smel vzeti plačila. Zakon namreč določa, da poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi.
Zato smo pojasnila še enkrat iskali pri pravosodnem ministru in tokrat so nam sporočili: »Glede morebitnega dvojnega plačila za opravljeno delo pojasnjujemo, da iz odgovora vrhovnega državnega tožilstva izhaja, da dr. Zvonko Fišer za svoje sodelovanje na
Kaj smo vprašali Fišerja: – Kdaj si je vrhovni državni tožilec dr. Zvonko Fišer premislil glede sprejema honorarja za nastop na dogodku 9. 4. 2015 (v odgovoru spodaj sporočate, da ga bo prejel, tudi preostali nastopajoči so potrdili prejem honorarja, nekateri celo znesek)? |
omenjeni konferenci ne bo prejel plačila.«
To je novost, zato smo se za pojasnila ponovno obrnili na Fišerja, ki pa je medtem doživel amnezijo. S tožilstva so nam sporočili svoje mnenje o postopkih Štefanečeve komisije. Zapisali so: »V zvezi z vašimi vprašanji vam sporočamo, da ne vidimo razloga, da bi zadevo, po kateri sprašujete, obravnavala KPK, niti nam ni znano, da bi bil tak postopek sprožen.«
Kaj smo jih vprašali, preberite v okvirčku na desni. Tožilstvo smo zato seznanili s Štefanečevim sporočilom in že od petka pričakujemo njihov odgovor.
Fišer toži Štefanečevo komisijo Generalni državni tožilec Zvonko Fišer, ki mu Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri imenovanju Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva očita koruptivno ravnanje, je na novogoriško upravno sodišče vložil tožbo, poroča današnje Delo. Prav tako je tožbo vložil nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar. KPK je tako pri Zalarju kot pri Fišerju ugotovil, da sta leta 2012 pri Škrlečevem imenovanju »izpolnila vse znake korupcije«. Še pred presojo upravnega sodišča je pričakovati odločitev državnotožilskega sveta (DTS), ki bo na zahtevo pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča razpravljal o tem, ali obstojajo razlogi za Fišerjevo razrešitev. Predsednica DTS Alenka Mežnar je pred dnevi za STA pojasnila, da Fišerjevega odgovora še niso prejeli, zato ne more zanesljivo vedeti, ali bo DTS zadevo obravnaval na majski seji.So pa v uradu generalnega tožilca pred tednom dni zapisali, da Fišer pripravlja odgovor na poročilo predsednice DTS in bo o njeni vsebini ustrezno obvestil javnost. Po informacijah Dela naj bi se sicer devetčlanski DTS sestal 18. maja, ko bo pridobil Fišerjev odgovor na poročilo Mežnarjeve. Zahtevo na DTS je Klemenčič vložil po objavi ugotovitev KPK in jo utemeljil, da so se doslej v tej zadevi izrekli trije organi. Njihove ugotovitve kažejo, da so bili kršeni predpisi. Zato minister meni, da je to dovolj resna in zadostna podlaga, da se o zadevi izreče najprej predsednica DTS in nato še sam DTS.Šlo bo za prvi primer odločanja o morebitnem predčasnem odhodu prvega človeka tožilstva. Zakon vseh odgovorov na vprašanje, kako na formalni ravni postopek izpeljati, ne daje. Na zahtevo opozicijskih strank SDS in NSi se bo s primerom Škrlec ukvarjala tudi politika. Kolegij DZ bo na prihodnji seji določil, kdaj bo izredna seja. Del opozicije je namreč prepričan, da je ta nujna, saj se morajo tudi poslanci odzvati na ta primer.DTS je sicer v skladu s spremenjenim zakonom, ki ga je z utemeljitvijo, da se politika odmakne od kadrovanja v tožilstvu, pripravil nekdanji pravosodni minister Zalar, edini organ, ki lahko predlaga Fišerjevo razrešitev. STA |
