LUXEMBOURG, LJUBLJANA, BRASILIA – Ministri držav članic EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so pred nekaj dnevi na srečanju v Luxembourgu prav posebno pozorno prisluhnili najnovejšim informacijam o tako imenovanem južnoameriškem mesnem škandalu (o goljufijah v zvezi s spornim oziroma tudi zdravju škodljivim govejim in perutninskim mesom, ki se ga je iz Brazilije uvažalo, točno, tudi v EU). Komisar EU za zdravje in varno hrano Vytenis Andriukaitis jim je namreč poročal o svojem nedavnem obisku v Braziliji, največji izvoznici mesa na svetu (svoje mesne izdelke Brazilija izvaža v več kot 150 držav, med drugim na Nizozemsko in v našo sosedo Italijo), ter o tem, kako so se v tej južnoameriški državi odločno odzvali in se še vedno odzivajo na nepojmljivi mesni škandal.
Na slovenskih
krožnikih ni končalo?
Brazilske oblasti so v zadnjih dveh letih same preiskovale številne nepravilnosti, goljufije in korupcijo v zvezi s pripravo perutninskega in govejega mesa v 21 mesnopredelovalnih obratih za izvoz v druge države. Štirje od teh obratov so bili celo posebej registrirani za pripravo mesa pred njegovim izvozom v države EU! Ministri so se v razpravi drug za drugim zavzemali za strožje preglede, ki naj bi jih nujno in usklajeno izvajali na območju vseh članic EU. Na srečo pa naj, tako vse kaže, noben brazilski goveji zrezek ne bi mogel končati na krožniku slovenskega potrošnika.
Predvčerajšnjim, ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta, je o brazilskih goljufivih praksah, ki posledično prav gotovo pomenijo veliko tveganje za zdravje evropskih potrošnikov, in nujnosti dodatne krepitve sistema kontrol pri uvozu prehrambnih izdelkov iz vseh tako imenovanih tretjih držav, ne nazadnje, tudi pri uvozu govejega ali perutninskega mesa iz Brazilije, zaskrbljeno spregovoril tudi nekdanji slovenski kmetijski minister, zdajšnji evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP).
»Pred slabim mesecem dni smo v Evropskem parlamentu sprejemali zajeten sveženj živilske zakonodaje, s katerim smo želeli okrepiti sistem sledljivosti hrane v prehranski verigi in zmanjšati možnost goljufij znotraj EU in tudi pri uvozu hrane iz tretjih držav. Pred nekaj dnevi pa smo izvedeli za skrb vzbujajoče rezultate brazilske policijske preiskave, poimenovane operacija Carna franca. Dve leti trajajočo preiskavo je izvajala brazilska zvezna policija, ki je odkrila številne šokantne in tudi kriminalne prakse nekaterih mesnopredelovalnih podjetij pri proizvodnji ter poznejši distribuciji oziroma izvozu izdelkov iz govejega, piščančjega in konjskega mesa. Četudi so zares skrajno sporne postopke menda odkrili samo v 21 izmed več kot 4300 brazilskih mesnopredelovalnih obratov, je strah Evropejk in Evropejcev, da se je meso od tam pojavljalo oziroma da bi se lahko tudi v prihodnje še lahko pojavljalo na naših trgovinskih policah, povsem upravičen,« je opozoril Bogovič. Naš nekdanji kmetijski minister je sicer pohvalil odločitev Evropske komisije, da bo blokirala uvoz iz najbolj spornih brazilskih prehranskih obratov, omenjenih v preiskavi, in poudaril, da zdaj vsekakor pričakuje, da bo Evropska komisija zagotovila zanesljivejši nadzor tudi v Braziliji in hkrati predlagala okrepljen nadzor na območju vseh tistih držav članic EU, ki so že ali še vedno uvažajo mesne izdelke iz Brazilije. »Nedvomno kaže zagotoviti večjo transparentnost, saj afera z brazilskim mesom vnovič dokazuje, da je nujno treba evropskega potrošnika zaščititi predvsem pred potencialno nevarnim uvozom hrane iz tretjih držav.«
Mimogrede, če se je EU že takoj po razkritju škandala odrekla tveganemu uvozu mesa zgolj iz tistih mesnopredelovalnih obratov, na katere je posebno opozorila brazilska policija in v katerih naj bi očitno podkupovali domnevno le 33 zdravstvenih inšpektorjev, ki so potem neustrezno in pokvarjeno meso označili, kot da bi bilo brezhibno, so se Čile, Egipt in Kitajska v prvem hipu resda celo odločili za popolno prepoved uvoza mesa iz Brazilije, a so si že po enem tednu premislili. Sicer pa so brazilske oblasti tako ali tako že zaprle najbolj sporne mesnopredelovalne obrate. Če lahko verjamemo, da si v vseh drugih, več kot 4290 obratih nikoli in za nič na svetu ne bi privoščili kar koli nezakonitega. Še nekaj kaže vsekakor omeniti: že leta 2015 so nekateri srbski mediji poročali, da se je sporno, smrdljivo, pokvarjeno brazilsko meso prek Kosova uvažalo iz Brazilije (morda pa tudi iz Argentine) v Srbijo, kjer so ga, denimo v Pančevu, dodatno preparirali, preden so ga ponudili kupcem v nekaterih mesnicah. Srbska policija je samo takrat zasegla več kot štiri tone še kako spornih mesnih izdelkov. Pa še to, tudi oblasti Bosne in Hercegovine so konec letošnjega marca priznale, da se doslej preprosto niso mogle izogniti uvozu mesa iz Brazilije: »To meso je prihajalo in prihaja v Evropo iz Brazilije, Argentine, tudi iz Maroka, nazadnje pa prek Nizozemske ali katere druge članice EU prispe do nas. Dokumente o njegovem poreklu izpolnjujejo in spreminjajo medtem, ko ladje z njim pljujejo do evropskih pristanišč, tako da se nazadnje sploh ne ve, kje je v resnici začelo svoje potovanje. Čeprav je kljub snovem, ki so jih vanj vtirali v Južni Ameriki zato, da ne bi zaudarjalo, očitno, da je pokvarjeno, se ga velikokrat v BiH predela v klobase in podobno.«
| Ste že jedli italijanske mesnine? Naši zahodni sosedi Italijani so med nedvomno največjimi evropskimi uvozniki južnoameriškega mesa: samo lani so iz Brazilije, na primer, uvozili več kot 30.000 ton različnega mesa. Več kot 30.000 ton. Iz Brazilije. Italijani se poleg tega niti ne poskušajo sprenevedati: odkrito priznavajo, da so med zaslužnejšimi za mesni škandal v Braziliji, ne samo nekateri tamkajšnji šefi mesnopredelovalnih obratov in zdravstveni inšpektorji, tudi nekateri veliki svetovni predelovalci mesa in prodajalci mesnih izdelkov. Da je na to opozorila že brazilska policija. Četudi se tega v Evropi resda raje ne obeša na veliki zvon. Zakaj že ne? |
