LJUBLJANA, MURSKA SOBOTA – V ponedeljek bomo v uredništvu Slovenskih novic končali zbiranje okrašenih pirhov, ki ste nam jih, spoštovani bralci, poslali znotraj natečaja za najlepšo velikonočno pisanko Slovenskih novic. Tudi letos presenečenjem ni videti konca, posamezni pirhi v kategorijah ljudska pisanka, sodobna pisanka in otroška pisanka so tako domišljeno in izvirno okrašeni, da so prave umetnine. Etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki bo prihodnjo sredo s preostalimi člani komisije izbiral najlepšo pisanko, bo imel težko delo.
Še imate čas, spoštovani bralci, da nam pošljete svojo pisanko (prijavnica je objavljena na 20. strani), ki jo bomo na veliki petek, 18. aprila, skupaj z drugimi razstavili v avli Dela, kjer bomo zmagovalcem podelili lepe nagrade Zlatarstva Mandič iz Murske Sobote.
Pepelnati pirhi
Človeška domišljija zares ne pozna meja, Sonja Maček iz Logatca, po poklicu trgovka, nam je priznala, da zelo rada eksperimentira z naravnimi barvami, ki smo jih že kar malo pozabili.
Poslala nam je peharček sivih in rjavih pisank s prav rahlo vidnimi nepravilnimi vzorci. Tri med njimi so bile prav posebne, pepelnato sive barve, kot bi jih potresla s črnim vulkanskim prahom. Na hrapavi površini se je svetlejša siva barva prelila v temnejši odtenek in spet v svetlejšega. Ko smo vrteli jajce med prsti, so pege zaplesale.
»Malo sem poskušala ter zmešala regrat in špinačo, nato jajce ogrnila v vzorčasto mrežo in vse skupaj zavila v nogavico in potopila v segreto brozgo. Priznam, da sem pričakovala nekaj zelenega, pa so pirhi potemneli. Z ničimer jih nisem posipala,« pravi Sonja. Površina je sama od sebe postala hrapavo prašna. Pravi mali čudež.
Obrazi in čokoladna velikanka
Marinka Žužič iz Vrtoč je na pisanke ustvarila obraze, rumene, rdeče, zelene, smešne itd. in jih tako po svoje oživila.
Miša Arh iz Ljubljane je okrasila pisanko velikanko. Jajce bi morda pripadalo noju ali pa kakšnemu dinozavru, saj je bilo v pokončni drži visoko dober pedenj. Na oko nam ni uspelo razbrati, ali je jajce resnično nojevo ali je to stvaritev iz umetnega materiala. Potem nam je Arhova povedala, da je osnova stiropor, lupino pa je ustvarila iz gline. Nato jo je obarvala rjavo in jajce okrasila s svetlo barvnimi cikcak črtami. Ker nam je poslala tudi nekaj pisank običajnih velikosti, smo ocenili, da je velika čokoladna pisanka recimo vsaj sedemkrat večja od običajnega, kokošjega jajca.
V uredništvu opažamo, da v zadnjem času vse več ljudi poskusi obarvati pisanko z naravnimi barvami; z najrazličnejšimi prevretki čajev, segretim sokom rdeče pese, vročim teranom, listjem rdečega zelja ali denimo lubjem rdeče češnje, s katerim je poskusila Mačkova.
Zlate pisanke Zlatarstva Mandič
Zlatarstvo je starodavna obrt, prav toliko kot lišpanje in lepotičenje telesa. Zlato je žlahtna kovina, ena najredkejših na planetu, njegova posebnost je v tem, da se sveti rumeno.
Zlatarja dandanes obiščemo, denimo, pred poroko, krstom: »Vse pogosteje se nam oglasijo pari in kupijo zaročne prstane,« pove 59-letni zlatarski mojster Vlado Mandič iz Murske Sobote, ki letos s svojimi vrhunskimi izdelki že tretjič sodeluje na nagradnem natečaju Slovenskih novic za najlepše pisanke. Tudi tokrat bodo avtorje najlepših pisank nagradili z zlato pisanko.
»Vrača se povpraševanje po vidnih uhanih in okrašenih prstanih,« nam je povedal mojster Mandič in dodal, da so v modi spet večji vintage briljanti, skratka nakit, ki ga vidimo v starih filmih iz sedemdesetih let.
Sicer so se v delavnici Mandič specializirali za izdelke iz belega in rumenega zlata. Zlasti je vredno poudariti, da imajo svojo lastno proizvodnjo nakita, kar je danes v Sloveniji redkost. »Prav zato lahko izpolnimo vsako željo!« poudari Mandič. Sicer je zlate nagradne pisanke oblikovala hči Mojca Mandič, ki se je prav tako podala v zlatarske vode.
2 x zlati obesek v obliki pirhov v vrednosti 42 evrov (za zmagovalca v kategorijah ljudska in sodobna pisanica) |
• do vključno 14. aprila 2014 – Zbiranje pirhov v uredništvu Slovenskih novic, Dunajska 5, 1000 Ljubljana. |