BLED – Trikratni Guinessov svetovni rekorder, med drugim za skok z najmanjšim padalom na svetu, ki je veliko toliko kot rjuha za navadno posteljo, je ljubezen in srečo našel pri nas. Lani sta ekstremni padalec in profesionalni kaskader Ernesto Gainza ter Blejka Darja Karas dahnila usodni da prav na Blejskem gradu in za obletnico poroke ji je hotel simpatični Italijan podariti nekaj posebnega. V okviru nastajanja dokumentarnega filma o ekstremnih kaskaderskih podvigih sta nameravali snemalni ekipi iz Dubaja in Los Angelesa s pomočjo naših sodelavcev iz podjetja Fi Produkcija Ljubljana posneti promocijski spot njegovega poleta nad Bledom, ki bi se predvajal povsod po svetu. Načrt je bil tak: helikopter bi v soboto popoldne padalca dvignil v zrak z leškega športnega letališča, ga popeljal nad Bled, s padalom bi Gainza zakrožil nad gradom in pristal na blejskem kopališču. Vse je bilo dogovorjeno in pripravljeno. Skoraj vse ...
Brezplačna promocija
»Gainza je zvezda svetovnega formata in velika čast nam je pripadla, da bi bil njegov skok v Sloveniji del filma, ki se snema o hollywoodskih kaskaderjih, saj bo imel ogromno svetovno publiko in je to za našo deželo vrhunska in povsem brezplačna promocija,« je povedala Katarina Moračanin iz Fi Produkcija Ljubljana: »Vse je bilo že dlje organizirano in urejeno z dokumentacijo, prišle so ekipe iz Dubaja in Los Angelesa, dnevna produkcija znaša okoli 100.000 dolarjev. V soboto je 17.000 ljudi čakalo na skok, med drugim smo bili dogovorjeni s kabinetom predsednika države Borutom Pahorjem, ki bi padalca pozdravil ob pristanku. Vendar se je direktor upravljavca Grajskega kopališča tik pred začetkom odločil, da Gainza tam ne bo pristal, čeprav smo bili z občino že dogovorjeni.« Sledilo je mrzlično iskanje rešitve, med drugim so se klicale številke pomembnih ljudi z močjo odločanja.
Varnost je na prvem mestu! Janez Resman, direktor podjetja Infrastruktura Bled, javnega komunalnega podjetja, ki med drugim upravlja Grajsko kopališče na Bledu, nam je po sobotnem zapletu s pristankom italijanskega ekstremnega padalca razložil: »Za zadevo oziroma ta projekt s pristankom padalca sem izvedel dokaj pozno, šele na dan, torej v soboto, ko naj bi se zgodil, v dopoldanskem času. Baje da je bilo sicer vse dogovorjeno, a z mano o tem nihče ni govoril. V soboto mi je bila dana informacija, da je bilo pri dogovorih o pristanku zmenjeno, da se enega od splavov potegne stran od kopališča na sredino jezera in bo padalec pristal na njem. Potem sem bil obveščen popoldne, da bi pristal kar na kopališču, med ljudmi. Za nas je prva varnost kopalcev, za to odgovarjam izključno in samo jaz. V obdobju, ko naj bi padalec pristal, je bilo na Grajskem kopališču več kot tisoč kopalcev. Bog ne daj, da bi se kaj zgodilo! No, saj se je potem v nedeljo, ko je bil skok izveden, videlo, da vse ni tako sigurno, saj je padalec za nekaj metrov zgrešil cilj, a je bilo kopališče še zaprto in ni bilo nikogar v bližini. Kaj če bi imel pred pristankom v soboto, ko bi priletel nad kopališče, težave, recimo da bi se mu zaprlo padalo in bi treščil na otroke, bilo jih je čez tristo? Kaj bi se zgodilo v tem primeru? Ne, nihče ne more garantirati, da bo vse varno, ko bi padalec priletel nad tisoč kopalci oziroma med njih. Organizatorji so mi rekli, naj damo dva reševalca iz vode pa naj naredita mesto za pristanek. Ne, reševalci iz vode imajo svoje določeno delovno mesto: skrbijo za ljudi in kontrolirajo situacijo na kopališču in v vodi v vsaki minuti. Vroče je, ljudem je lahko vsak trenutek slabo, potrebujejo pomoč, zato reševalci iz vode ne morejo biti priložnostni redarji.« Resman je kategoričen: »Organizatorjem sem vse to razložil. Z varnostjo v naših objektih se ne bo nihče igral! Smo fleksibilni in prilagodljivi, toda zaradi mene bi lahko v soboto ob Italijanu s padalom skočil tudi predsednik Borut Pahor, pa ne bi dovolil pristanka na kopališču! Še enkrat: varnost je varnost in jaz odgovarjam zanjo.« |
Častni predsednik Letalske zveze Slovenije Zmago Jelinčič Plemeniti je bil takrat na Bledu. »Na občini in gradu so bili v času priprave na ta izjemni dogodek kooperativni, potem pa je direktor Infrastrukture tik pred skokom iz helikopterja rekel, da ne bo praznil kopališča. Pa bi moral zapreti oziroma izprazniti le okoli sto kvadratnih metrov za par minut. Klical sem župana Janeza Fajfarja, pa je dal kar enega svojega sodelavca na mobilnik, naj uredi zadevo. Seveda ni nič uredil. Šel sem naokoli do kopališča, a pristanka res niso dovolili. Zvečer smo se z Ernestom dobili na letališču v Lescah, pa sem mu rekel, naj skoči v nedeljo, k... jih gleda. Čeprav skoka po teh zapletih ni hotel izvesti, se je le pustil prepričati. Dejstvo je, da je neki direktor več od župana in predsednika države!«
Organizatorji v sobotnem popoldnevu niso vedeli, kaj naj storijo. »Nismo mogli nič. Ljudje, snemalne ekipe in spremljevalno osebje so bili pripravljeni, tudi potapljači za primer težav. Direktor Infrastrukture ni bil niti toliko, da bi poklical mesec dni, odkar trajajo priprave, da bi mu obrazložili naše načrte in bi nam povedal, da ima pomisleke,« je povedala Moračaninova: »Naročil je gospe na vhodu, da nas ne sme spustiti noter ob 17. uri, ob 18. uri bi moral biti skok izveden. Še iz predsednikovega kabineta smo dobili klic, zakaj ni skoka. Sram nas je bilo. Da smo si kaj takega dovolili, da je to sploh mogoče... Dobili smo tujega zvezdnika, ker bi rad nekaj naredil za Slovenijo, pa gre direktor kopališča čez župana in predsednika. Ko bi vsaj prišel do nas in rekel, da ne morejo, ne bi bil problem, nas pa sploh niso spustili na kopališče. Način, odnos, to je problem.« Edina možnost za skok je bila nedelja zjutraj, ko je kopališče še zaprto, in to se je potem izkoristilo.
Ernesto je skočil in na kopališču pristal v najmanjši bazen. Posnetki bodo del filma, ki mu napovedujejo bleščeč sprejem med navdušenci nad izjemnimi dosežki vrhunskih ekstremnih športnikov.
