UPORNA

Se bo Vraničarjeva 
upirala Počivalšku?

Objavljeno 01. september 2016 10.08 | Posodobljeno 01. september 2016 10.09 | Piše: Jadran Vatovec

Bo nova ministrica le ohranila nadzor nad cenami naftnih derivatov?

Za ministra mag. Zdravka Počivalška odprava nadzora nad cenami pogonskih goriv ostaja med prioritetnimi cilji. Foto: Mavric Pivk

LJUBLJANA – Prav nič ne kaže, da bi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Zdravko Počivalšek, kot temu po navadi pravimo, vrgel puško v koruzo oziroma da bi se bil vendarle pripravljen odreči enemu od svojih prioritetnih ciljev, odpravi (državnega) nadzora nad spreminjanjem cen pogonskih goriv. Kje pa, minister Počivalšek, ki je še pred nekaj dnevi na živilsko-kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni skupaj s kmetijskim ministrom mag. Dejanom Židanom največ pozornosti posvečal tako imenovani verigi preskrbe s hrano, njenemu zaželenemu izboljševanju oziroma nadgradnji v korist slovenskih potrošnikov, se zdaj pravzaprav v besedah in z dejanji že spet lahko začne posvečati spremembi na področju določanja cen pogonskih goriv, ki jo že ves čas zagovarja. Nazadnje smo, kot je znano, slovenski mediji lahko poročali zgolj o tem, da bosta ceni poglavitnih dveh naftnih derivatov (95-oktanskega bencina in dizelskega goriva) bržda še približno mesec dni le ostali pod državnim nadzorom, kljub temu da so trgovci s pogonskimi gorivi, še posebno, jasno, monopolisti med njimi, zelo razočarani nad cincanjem vlade, ker so se nadejali, da bodo vsaj študije in analize učinkov sprostitve cen pogonskih goriv končno prepričale vlado, ministrstvo za gospodarstvo in tudi finančno ministrstvo, da je že skrajni čas, da jim popustijo.

Trgovci so se že veselili

Točno, trgovci s pogonskimi gorivi so se zaman tako kmalu veselili zanje nedvomno ugodne spremembe, saj je kmalu postalo jasno, da najvplivnejši predstavniki vlade za zdaj raje razmišljajo še o vmesni fazi, o pre(d)hodni sprostitvi cen goriv, ki se prodajajo ob avtocestah.

Res je še nekaj: kljub pocenitvi pred približno 14 dnevi, ki so se je vsi razveselili, je bil dizel še vedno precej dražji, kot je bil na začetku letošnjega leta. In najbrž tudi ni bilo naključno, da so spin doktorji, ki pač zagovarjajo enako stališče kot trgovci z gorivi in, ne nazadnje, tudi Trgovinska zbornica Slovenije, na mah poskrbeli za to, da so se še dodatno razširile govorice o tem, kako je slovenski trg danes menda že več kot dovolj zrel za popolno liberalizacijo cen naftnih derivatov in da je marža, ki jo v svoje žepe spravljajo trgovci, celo tako zanemarljiva, da zaradi nje slovenski trg naftnih derivatov zagotovo ne bi mogel niti po novem biti nič manj trden.

Spomnimo pa se lahko, kako so posamezni predstavniki vlade še februarja letos zatrjevali, da je vsekakor bolje, da cene goriv ostanejo pod državnim nadzorom, saj njihova popolna deregulacija tako ali tako ne bi bila sprejemljiva. Zakaj že? Tudi zato, ker bi popolni deregulaciji potem neizbežno sledilo še zmanjšanje javnofinančnih prihodkov (prilivov v državni proračun). Da bi bilo zaradi te povsem predvidljive posledice zagotovo bolje poiskati drugačen, ustreznejši in za vse sprejemljivejši način deregulacije cen naftnih derivatov. Takrat si je vlada (finančno ministrstvo z zdaj že nekdanjim ministrom dr. Dušanom Mramorjem na čelu) kakor še upala reči bobu bob in opozarjati, da bi se po odpravi nadzora nad spreminjanjem cen pogonskih goriv povprečne marže za bencin zagotovo povečale od 15 do 50 odstotkov, povprečne marže za dizelsko gorivo pa mogoče celo za 80 odstotkov. To pa že ne bi mogla več biti razveseljiva novica za državljane, ki kupujejo bencin ali dizelsko gorivo, a ne? Ja, posledično naj bi se tudi javnofinančni prihodki znižali za najmanj 39,5 milijona evrov na letni ravni. Tako niso (po)kazali samo izračuni strokovnjakov ministrstva za finance, enako je opozoril tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj. Kaj se je v zvezi s takšnimi in drugačnimi analizami, izračuni in napovedmi spremenilo v zadnjih mesecih? Odstopil je minister Mramor, ki se je prav gotovo še znal postaviti po robu ministru Počivalšku in zagovornikom Počivalškovih prioritet, premier dr. Miro Cerar pa se je – v sili hudič še muhe žre – odločil, da bo za Mramorjevo naslednico predlagal kar njegovo državno sekretarko mag. Matejo Vraničar Erman. Bo tudi nova finančna ministrica znala in si upala ugovarjati ministru Počivalšku in njegovim zaveznikom? Morda. Če ji bosta premier in vladna koalicija to dopustila.

Prva prepreka za novo ministrico

Da je zdajšnja ureditev določanja cen pogonskih goriv prav gotovo zastarela, da pa hkrati njihov umik izpod nadzora le še ne bi pomenil optimalne izboljšave stanja, se bržda strinjamo tako rekoč vsi. Zakaj? Če se država na mah odreče nadzoru nad cenami goriv, bo s tem zgolj »opustila zagotavljanje tržne konkurence in preprečevanje izkoriščanja monopolnih položajev«, kot svari finančni komentaror in analitik Karel Lipnik. Jasno, v Sloveniji so zapleti in razpleti še najpogosteje odvisni od politične moči, ki jo nekdo v nekem trenutku ima ali nima. Ko gre za delno ali že kar popolno odpravo nadzora nad spreminjanjem cen pogonskih goriv, bo vsekakor nazadnje ključen odgovor na vprašanje, kdo je močnejši in koga bolj podpira (komu »bolj zaupa«) premier Cerar, novo ministrico za finance ali ministra za gospodarski razvoj. Vse bo nazadnje odvisno od tega, ali (ne) bo premier Cerar bolj naklonjen gospodarskemu ministru ali naslednici ministra Mramorja.

 

Deli s prijatelji