»Ukrepi aktivne politike zaposlovanja (APZ) v ugodnih gospodarskih razmerah delujejo kot stimulator zaposlovanja,« se glasi kakor nadvse razveseljiva ugotovitev ministrstva za delo. Kaj naj bi to pomenilo? Da je bilo ob koncu letošnjega avgusta v različne programe aktivne politike zaposlovanja vključenih skoraj 12.600 brezposelnih državljank in državljanov, pa ne samo to, da jih je 61,6 odstotka izmed teh (doslej) veljalo za dolgotrajno brezposelne. Še najuspešnejša programa v sklopu APZ naj bi bila usposabljanje na delovnem mestu oziroma tako imenovani delovni preizkus. Od vseh, ki so bili vključeni v prvega, se jih je po enem letu zaposlilo več kot 72 odstotkov, izmed tistih, ki so sodelovali v drugem, pa celo več kot 75 odstotkov itn. Neznosna lahkost statistike.
Kaj pa mladi, ki si zaradi vseh dozdajšnjih (pre)izkušenj ne upajo več niti sanjariti o tem, da jim bo v bližnji prihodnosti uspelo najti vsaj prvo in kolikor toliko zanje odrešilno zaposlitev? Kaj pa vsi tisti mladi, ki so se za ljubi kruhek že nekaj časa prisiljeni utapljati v sivi ekonomiji ali še bolj tveganem delu na črno ter se kvečjemu, če imajo zares srečo, zadovoljiti s honorarnim delom in, le najsrečnejši med njimi, podaljševanjem prekarnega?
Mimogrede, tudi raziskava Manpower je potrdila, da so delodajalci v zadnjem četrtletju bolj optimistični zaradi vse ugodnejših možnosti zaposlovanja. Kje? V Sloveniji? Ja, neto napoved zaposlovanja po sezonski prilagoditvi podatkov naj bi ta hip znašala celo plus 11 odstotkov, kar so najboljši obeti v zadnjih šestih letih. Višjo stopnjo zaposlovanja pričakujejo v vseh slovenskih regijah in v devetih od desetih gospodarskih panog ali kar 14 odstotkov delodajalcev pa se že pripravlja na nove zaposlitve. K temu je treba dodati le še tisto, kar je omenil predsednik Borut Pahor, ki se, kot kaže, tudi že veseli fantastične transformacije razmer, po kateri ne bo nihče več iskal zaposlitve, marveč samo še zanimivo novo delo. Povzel je trditev, izrečeno v tujini: »Kar 65 odstotkov otrok, ki je šlo letos v prvi razred, bo opravljalo delo, ki danes še ne obstaja.« To lahko celo verjamemo. Podatkom o tem, da je pri nas že precej več možnosti za zaposlitev, ne. Trditvam, da bo v prihodnosti vse več ljudi namesto zaposlitve primorano iskati kakršno koli delo, pa res. V pričakovanju dodatnih zaposlitev je optimističnih tudi vse več delodajalcev?