LJUBLJANA – Primer Lastinski – mogoče bi bilo še vedno pravilneje reči afera Omerzel –, za katerega so se štiri vladne stranke nazadnje pač pragmatično odločile, da ga bodo kljub vsemu raje pometle pod preprogo, bo očitno počasi le še bolj in bolj tonil v pozabo. Najprej je sicer še kazalo, da se bodo vsaj nekateri v vladni koaliciji (predvsem Lukšičev SD, morda tudi Erjavčev Desus) na iz nekaterih razlogov sporno sodelovanje Omerzelovega Lastinskega z Darsom upali odzvati podobno načelno, kot so se bili v primeru nekdanjega gospodarskega ministra mag. Stanka Stepišnika. Pri Omerzelu so si tik pred zdajci premislili. Kakor koli, samo slepi imajo lahko opravičilo za to, da (menda) niso opazili, kako so nekateri slovenski mediji približno teden dni pred parlamentarno razpravo o interpelaciji, ki sta jo proti ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu vložila Janšev SDS in Toninov NSi, dobesedno čez noč (kot bi jim to naročil kakšen stric iz ozadja?) nehali kazati s prstom na prav gotovo neprepričljive ministrove odgovore na očitke iz interpelacije. Zakaj? Ker »so že do takrat storili dovolj«? Niso. Je pa res, da niti SD nazadnje ni preostalo drugega, kot da še sam umiri konje in po svojih najboljših močeh prispeva k utrjevanju okopov, ki sta jih Pozitivna Slovenija in Državljanska lista že gradila okoli ministra Omerzela. Ker so se nekateri spin doktorji dr. Igorju Lukšiču dokazali, da je konec koncev tudi on lahko lahka tarča?
»Imperij« naj bi vračal udarec
Da ne bo pomote, minister Omerzel se je resda naposled uspešno in tudi piarovsko (še sploh, če na njegovo obrambno protiinterpelacijsko taktiko gledamo z vidika komuniciranja z javnostmi) dovolj učinkovito zagovarjal v parlamentarni dvorani. Je pa tudi res, da je že pred začetkom seje, na kateri so poslanci razpravljali o interpelaciji z njim na kakor zatožni klopi, vedel, da lahko računa na podporo vseh štirih vladnih strank. Zato ne more biti nič nenavadnega, če so začele v minulem tednu po kuloarjih krožiti govorice, da bo naslednji korak človeka, ki je »tako uspešno prestal interpelacijo«, skoraj gotovo razrešitev nadzornega sveta Darsa z Dušanom Hočevarjem na čelu, pa ne samo zato, ker Hočevar ta položaj zaseda »že vse od 25. maja 2012«.
Četudi zamenjava nadzornega sveta Darsa v tem hipu ne bi bila logična. Razen, seveda, če govorimo o politični, v koaliciji dogovorjeni logiki. Zakaj najbrž res ne bi bila ne logična ne smotrna. Pa poglejmo: nadzorni svet Darsa, d. d., je na svoji zadnji redni seji obravnaval zelo uspešno poslovanje družbe v prvih enajstih mesecih lanskega leta. Realizirani čisti dobiček je, na primer, kar za 31 odstotkov presegel dobiček iz primerljivega obdobja, prvih enajstih mesecev lata 2012: znašal je 44,1 milijona evrov, kar je celo največ v dozdajšnji zgodovini Darsa. Do konca leta 2013 je Darsu uspelo doseči vse dogovore, potrebne za reprogram(iranje) 97 milijonov evrov posojil, ki bodo zapadla do konca leta 2014. Že zdaj je, skratka, jasno, da bo družba sposobna poravnati vse finančne obveznosti v letu 2014.
Nadzorni svet se je poleg tega seznanil tudi s poslovanjem odvisne družbe Delkom. Odločitev za vzpostavitev Delkoma, hčerinske družbe za področje telekomunikacij, se je izkazala za pravilno, saj je ta v dobrem mesecu poslovanja že dosegla skoraj 50-odstotno rast prihodkov na letni ravni.
Pa kljub temu obstaja možnost, da bi Omerzelov »imperij« Lastinski vrnil Darsu udarec?
V slovenski politični različici dvojne filmske trilogije Vojna zvezd prav gotovo. Precej bolj nenavadno bi bilo, če ga ne bi vrnil ne njegovemu nadzornemu svetu ne v nadaljevanju upravi, ki jo vodi mag. Matjaž Knez. Mogoče pa nas bodo politični (vladni) kadroviki tokrat vendarle prijetno presenetili. Kolikokrat so nas v zadnjih 23 letih?
Lastinski je odstopil, Dars pa unovčil
Lastinski je z Darsom pogodbo za redno vzdrževanje cestno-vremenskih postaj, švicarskega proizvajalca Boschung Mecatronic AG, zadnjič sklenil 27. oktobra 2011. Lastinski inženiring, v katerem ima minister Samo Omerzel stoodstotni lastniški delež, se je lani pogajal z Darsom za sklenitev nove (nove!) pogodbe. Kljub Omerzelovi obljubi, da njegovo podjetje ne bo sklepalo novih pogodb z Darsom. Pogajanja o sklenitvi nove pogodbe so bila tako rekoč že končana: vrednost posla bi (brez DDV) znašala 150.800 evrov. Ker pa so mediji to razkrili in ker je nad Omerzelom že visel interpelacijski meč, je Lastinski Dars obvestil, da si je, po domače rečeno, premislil: da želi nepreklicno odstopiti od sklenitve nove pogodbe. Zato upravi Darsa ni preostalo drugega, kot da unovči bančno garancijo, s katero je Lastinski Darsu potrdil resnost svoje namere skleniti novo pogodbo številka 4019/13. Bančno garancijo lahko naročnik nekega posla unovči, če ponudnik (v konkretnem primeru je šlo za izbranega izvajalca rednega vzdrževanja cestno-vremenskih postaj) »umakne ali spremeni ponudbo«. Poziv za unovčenje je Dars Hypo Alpe-Adria banki poslal 31. januarja. Ne Lastinskemu ne ministru Omerzelu, kajpak, ne more biti všeč, da je Dars sklenil unovčiti garancijo.