Slovensko-kitajska umetnica Huiqin Wang se zadnjih deset let posveča raziskovanju slovenskega misijonarja. matematika in astronoma Ferdinanda Avguština Hallersteina (1793). Plemič, jezuit in znanstvenik si je na dvoru prislužil naklonjenost cesarja Qianlonga, ki ga je postavil za enega vodilnih astronomov, ker je govoril šest jezikov, mu je zaupal tudi številne diplomatske naloge. (Na kitajski dvor v Pekingu je bil vpoklican leta 1739). Po uspešnem služenju ob obisku portugalske delegacije leta 1753 pa je postal celo mandarin tretje stopnje – njegovo kitajsko ime je bilo Liu Songlinga. Čeprav gre za enega najbolj pomembnih Evropejcev, ki so delovali na cesarskem dvoru, Slovenci o njem ne vemo prav veliko. Huiqin je nanj prvič v knjižni obliki opozorila leta 2014, ko je kot pisateljica in ilustratorka izdala slikanico Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu.
»Za Hallersteina sem prvič izvedela leta 2003 in od takrat mu posvečam veliko pozornosti. Že leta 2006 sem imela o njem svojo prvo razstavo, ta je bila v Etnografskem muzeju. Leto pozneje je bila ena mojih slik tudi na telefonski kartici,« nam je zaupala Huiqin.
Njen mož sinolog dr. Mitja Saje nam je na tiskovni konferenci ob izidu slikanice pojasnil, zakaj Hallersteina pozna tako malo Slovencev: »Splet nesrečnih okoliščin je kriv, da je Hallerstein ostal neopažen v Evropi in na Kitajskem. Po razpadu avstro-ogrske monarhije so bili njeni predstavniki v Pekingu pozabljeni. Hkrati se je na Kitajskem, deloval je v pozni sredini 18. stoletja, začela krepiti nezaupljivost do tujcev. Prepričani so bili namreč, da ne prinašajo znanja, ampak so neke vrste špijoni, kar ni bilo res. Prav zato se zgodovinarji tujcem niso posvečali. In ker jih zgodovinarji iz 19. stoletja niso omenjali, jih poznejši zgodovinarji niso povzemali.« Huiqin je za slikanico prejela nagrado Kristine Brenkove. V zadnjem času je Hallersteinovo zgodbo širila tudi zunaj meja Slovenija, poleg razstav na Kitajskem ga je nedavno predstavila v Centru OZN na Dunaju.
V torek, 18. julija, ob 20. uri se bo v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije in Konfucijevim inštitutom na ekonomski fakulteti v Ljubljani v parku pred Arhivom Republike Slovenije odprla razstava Hallerstein in Svilna pot. Gre za pregled njenega dosedanjega umetniškega dela, ki ga je navdihnil Hallerstein – tako bomo lahko videli njene različne umetniško likovne izraze od instalacij do grafik. Na vsak način bo šlo za odmeven kulturni dogodek, saj bo zbrane nagovoril veleposlanik LR Kitajske njegova ekscelenca Ye Hao. V okviru razstave se bo odvijala tudi okrogla miza o popularizaciji Hallersteina v svetu in o knjigah, ki govorijo o njem. Istočasno se nadaljuje pobuda, da bi na Gruberjevem nabrežju Hallersteinu postavili spomenik – ta naj bi bil kopija globusa z vrtljivimi obroči, ki ga je Hallerstein s sodelavci postavil v dvornem observatoriju v Pekingu. »Moja želja je, da bi postavili ta spomenik in bi se s tem dejanjem Hallerstein simbolno vrnil v Slovenijo, saj je umrl v Pekingu.« Njena pobuda ima veliko podpisnikov, med njimi so številni ugledni Slovenci. Videti je, da bo uspela.
