LJUBLJANA – Poslanska skupina SDS zahteva sklic nujne seje odbora državnega zbora za izobraževanje, na kateri bi obravnavali po njihovem mnenju »nepremišljene ukrepe« ministrstva glede učenja tujih jezikov v osnovni šoli. Med drugim predlagajo sklep, naj vlada stori vse, da do njihove uveljavitve ne bi prišlo, medtem ko ministrstvo med razlogi navaja tudi varčevanje.
Večina se uči nemščine
Slovenski osnovnošolci se začnejo učiti prvi tuji jezik v četrtem razredu, običajno je to angleščina. Drugi tuji jezik se kot obvezni predmet uvaja postopoma od sedmega razreda dalje na šolah, ki so se prijavile na razpis ministrstva. Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se je v izvajanje obveznega drugega tujega jezika do zdaj vključilo 159 šol. V tekočem šolskem letu se drugega tujega jezika kot obveznega predmeta uči okoli 14.600 osnovnošolcev, med njimi večina (več kot 13.200) nemščino, ostali pa angleščino, italijanščino ali francoščino.
Kot navajajo v SDS, je prejšnja vlada Janeza Janše načrtovala, da bi se s šolskim letom 2013/2014 učenci še prej srečali z učenjem tujega jezika. Drugi tuji jezik bi postal neobvezen predmet za učence od četrtega do devetega razreda, postopoma pa bi se nadaljevalo tudi uvajanje obveznega drugega tujega jezika od 7. do 9. razreda. Postopoma bi se začel uvajati tudi prvi tuji jezik v prvi razred osnovne šole. V šolskem letu 2015/16 pa bi se, kot so predvideli v zakonu o uravnoteženju javnih financ, začel izvajati prvi tuji jezik kot obvezni predmet za vse učence, ki bodo takrat vpisani v prvi razred.
Ministrstvo pa zdaj v noveli zakona o osnovni šoli, ki so jo objavili na spletni strani, predlaga, da bi se poučevanje tujega jezika uvedlo v drugem razredu osnovne šole in ne v prvem, postopno uvajanje pa bi se začelo leto pozneje, torej v šolskem letu 2014/15. Prvi tuji jezik bi tako za učence 2. razredov na vseh šolah postal obvezen v šolskem letu 2016/17. Drugi tuji jezik pa po predlogu novele za učence od 7. do 9. razreda ostaja neobvezen, kot je bil pred začetkom poskusnega obdobja. Obvezen drugi tuji jezik od 7. razreda dalje je sicer predvidela novela zakona o osnovni šoli iz leta 2007, ki je dala tudi podlago postopnemu uvajanju te obveznosti na nekaterih šolah, a vnovična sprememba zakona leta 2011 je drugi tuji jezik zopet predvidela kot neobvezni izbirni predmet.
Ta teden objavljen predlog novele ministrstva obenem določa tudi, da mora šola učencem od 4. do 9. razreda obvezno ponuditi pouk tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta v obsegu dveh ur tedensko. Predlog namreč sledi izhodiščem Bele knjige o vzgoji in izobraževanju iz leta 2011 in predvideva neobvezne izbirne predmete, ki jih zdaj poznajo v zadnjem triletju, tudi za učence od 4. do 6. razreda.
Učitelji in starši razočarani
Po navedbah SDS osnovne šole, ki so bile vključene v projekt obveznega drugega tujega jezika, zdaj opozarjajo, da ministrstvo ukinja uvajanje obveznega drugega tujega jezika, nad čimer so učitelji in starši razočarani, saj se je uvajanje izkazalo za dobro prakso. Ob tem so spomnili, da se začnejo pri sedmih letih učiti drugega tujega jezika v Luksemburgu, pri desetih letih romunski in estonski otroci, pri enajstih letih na Malti in v Italiji, pri dvanajstih letih v Grčiji, Latviji, Litvi, na Cipru, Nizozemskem, Portugalskem in Islandiji, pri trinajstih letih se ga začnejo učiti na Danskem in Švedskem, pri štirinajstih letih pa na Madžarskem in Finskem, v ostalih evropskih državah pa drugi tuji jezik ni obvezen.
»V poslanski skupini SDS menimo, da bi ministrstvo pri svoji odločitvi moralo upoštevati mnenje stroke in staršev ter predvsem sprejemati odločitve, ki so dobre za otroke. Ukinitev obveznega drugega tujega jezika to nikakor ni,« so zapisali v zahtevi za sklic seje. Matičnemu odboru državnega zbora med drugim predlagajo v sprejem sklep, s katerim bi ugotovili, da je bil ukrep ministrstva o ukinitvi uvajanja obveznega drugega tujega jezika, neutemeljen, nepremišljen in nestrokoven, pa tudi sklep, naj vlado pozovejo, naj stori vse, da do tega ne bo prišlo.
Da drugi tuji jezik za učence od 7. do 9. razreda ne bo obvezen, temveč izbirni predmet, je sicer predvidela že zakonska sprememba leta 2011. Kot je pojasnila nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Mojca Škrinjar iz vrst SDS, so v prejšnjem mandatu to želeli vnovič spremeniti, a že pripravljena novela zaradi menjave vlade ni dočakala sprejema.
Dodatne finančne obremenitve
Na ministrstvu pa so v predlogu novele zapisali, da bi začetek postopnega izvajanja pouka obveznega prvega tujega jezika v 1. razredu in pouka drugega tujega jezika kot neobveznega predmeta od 4. do 9. razreda pomenil dodatne finančne obremenitve, kar pa je glede na stanje javnih financ težje izvedljivo. Po podatkih ministrstva bi za uvajanje pouka obveznega tujega jezika v 1. razredu v prihodnjem šolskem letu potrebovali 1,85 milijona evrov dodatnih sredstev, za drugi tuji jezik kot neobvezni predmet od 4. do 6. razreda 4,5 milijona evrov, za drugi tuji jezik kot obvezni predmet v 7. razredu pa še več kot dva milijona evrov.
Prav tako pa bi za to, kot pojasnjujejo na ministrstvu, potrebovali med 260 in 280 dodatnih strokovnih delavcev. Po njihovih ugotovitvah za poučevanje tujega jezika v nižjih razredih osnovne šole tudi ni dovolj razpoložljivega kadra, ocenjujejo pa, da se bo potrebno število učiteljev dodatno usposobilo do šolskega leta 2016/17.
