INTERPELACIJA

SDS: Razloga za interpelacijo Gorenaka ni več

Objavljeno 12. december 2012 19.19 | Posodobljeno 12. december 2012 19.19 | Piše: S. J., STA

V PS in SD pri interpelaciji vztrajajo.

Vinko Gorenak je govoril, ko ne bi smel.

LJUBLJANA – Ker informacijski pooblaščenec ni mogel najti krivca za izginotje podpisov pod referendumsko pobudo, je po mnenju SDS padel tudi ključni razlog in argument interpelacije zoper notranjega ministra Vinka Gorenaka. Opozicijski stranki SD in PS pa vztrajata, da je Gorenak objektivno odgovoren.

Ne vedo, ali so podpisi izginili namenoma

Iz urada informacijskega pooblaščenca so danes sporočili, da v inšpekcijskem nadzoru niso mogli ugotoviti niti vzroka za izginule podpise pod referendumsko pobudo o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank niti tega, ali so podpisi izginili namenoma. Je pa pooblaščenec med drugim ugotovil, da tako v DZ kot tudi na notranjem ministrstvu ne ravnajo dovolj skrbno z dokumentacijo z osebnimi podatki zaupne narave. Zaradi izginulih podpisov pod referendumsko pobudo je PS tudi vložil interpelacijo zoper notranjega ministra Gorenaka.

Razloga za interpelacijo Gorenaka ni

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko meni, da je z ugotovitvijo informacijskega pooblaščenca padel tudi ključni razlog in argument interpelacije zoper Gorenaka. Tanko namreč ocenjuje, da je informacijski pooblaščenec s tem, ko ni mogel ugotoviti vzroka za izginule podpise, kot tudi ne, ali so podpisi izginili namenoma, pritrdil ugotovitvam Gorenaka, ki je ves čas poudarjal, da ministrstvo ni odgovorno za izginotje podpisov.

Izgubljeni v vetru

Vodja poslanske skupine PS, ki je tudi vložila interpelacijo zoper Gorenaka, Jani Möderndorfer pa trdi, da se podpisi »zagotovo niso izgubili slučajno v vetru med DZ in ministrstvom za notranje zadeve«. Kot pravi, je v zgodbi Gorenaka toliko lukenj, da je nemogoče govoriti, da se je »izguba« podpisov zgodila slučajno oziroma nenamerno. »Zato se Gorenak tej odgovornosti ne more izogniti, saj sama teža kršitve terja politično oziroma objektivno odgovornost. Politična odgovornost pa pomeni zgolj odstop oziroma razrešitev ministra za notranje zadeve,« je prepričan Möderndorfer.

V SD pri interpelaciji vztrajajo

To, da ni mogoče ugotoviti krivde, je bil po mnenju vodje poslanske skupine SD Janka Vebra tudi »razlog, da so zavestno poskušali izpeljati to manipulacijo z izgubo podpisov, kajti vedo, da ne obstajajo zapisniki, iz katerih bi bilo razvidno, koliko podpisov je bilo oddanih in predanih«. A v SD vztrajajo, da je minister Gorenak zagotovo objektivno odgovoren za izgubo podpisov in bodo podprli interpelacijo zoper njega. Kot je Veber pojasnil, so o njegovi odgovornosti še bolj prepričani zdaj, ko so lahko prebrali uradni zaznamek internega inšpekcijskega pregleda v DZ in tudi zapisnik notranjega nadzora na notranjem ministrstvu, iz katerega je dejansko razvidno, da 36 strani, ki so sicer označene, kot da bi bile pregledane, ni bilo parafiranih.

V DL in SLS čakajo na konec preiskave

Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj je pojasnil, da poročila o ugotovitvah informacijskega pooblaščenca še niso prejeli, da pa ga bodo, ko ga dobijo v roke, z zanimanjem pregledali. »Vseeno pa pričakujemo, da bo policijska in tožilska preiskava dala ustrezne rezultate,« je dodal.

Tudi poslanec SLS Roman Žveglič upa, da bodo nadaljnje preiskave ugotovile, kje se je zadeva zaustavila. »Če bi imeli v tej hiši zadeve urejene vsaj tako, kot jih imajo v kakšnem vaškem skladišču, potem do tega zapleta ne bi prišlo ali pa bi se vedelo, da je krivda na ministrstvu za notranje zadeve,« je dejal. Kot dobro pa je ocenil to, da je v DZ že izšlo novo navodilo glede preverjanja podpisov. O glasovanju glede interpelacije zoper Gorenaka pa se bodo po Žvegličevih besedah v poslanski skupini odločili po razpravi v DZ.

Izguba podpisov je nemarnost

Vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša pravi, da so problematiko glede podpisov raziskovali različni organi, ne le informacijski pooblaščenec. »Izguba podpisov je bila nemarnost in to se ne bi smelo zgoditi,« je dejal. O tem, ali bi bilo treba za preprečitev takšnih dejanj pripraviti spremembe, pa pravi, da bodo morali o potrebnosti takšnih sprememb presoditi odgovorni organi in jih potem tudi predlagati. Toda v obravnavanem primeru gre predvsem za vprašanje doslednosti, opozarja. »Morali bi biti dosledni. Če bi bili dosledni, se to ne bi zgodilo,« je prepričan.

Tonin se strinja z ugotovitvijo informacijskega pooblaščenca

»Gre za zelo korektno ugotovitev,« je poročilo informacijskega pooblaščenca ocenil vodja poslancev NSi Matej Tonin. Tudi sam je opravil pregled in prišel do ugotovitve, da ni mogoče dokazati krivde ali nedolžnosti ne DZ ne ministrstvu za notranje zadeve. Strinja se tudi, da bi bilo treba spremeniti postopke pri posredovanju podatkov iz DZ na ministrstvo, to pa se po njegovih informacijah že dogaja.

Deli s prijatelji