LJUBLJANA – Medtem ko odhaja premier Janez Janša v Azerbajdžan, visi njegova premierska funkcija v zraku, nadaljnja usoda njegove vlade pa se bo razpletala v prihodnjih dneh. Kljub napovedi, da bo svojo odločitev sporočil v ponedeljek, Janša tega ni storil: ni namreč dobil odgovora, ali so koalicijski partnerji še del vlade.
In medtem ko koalicijski partnerji od Janše pričakujejo najmanj premislek, ali lahko pod takšnimi pogoji še vodi vlado, oziroma drugi javno pozivajo k njegovemu takojšnjemu odstopu in volitvam, sicer bodo zapustili koalicijo (Desus), se predsednik republike Borut Pahor že posvetuje z vsemi parlamentarnimi strankami predvsem o možnostih, ki bodo na voljo, če vlada pade.
Ob ultimatu koalicijskih partneric Janša prav tako ne more računati na podporo preostalih parlamentarnih strank, če bo Državljanska lista (DL) res zahtevala glasovanje o zaupnici. Stranka SD je na twitterju že objavila, da zaupnice vladi Janeza Janše na bo podprla, podpore pa si Janša ne more obetati od Pozitivne Slovenije (PS).
Vendar pa se v stranki SDS s tem očitno ne obremenjujejo, kar lahko sklepamo iz včerajšnjega odziva, ki so ga objavili na twitterju in o katerem smo tudi poročali. Zapisali so namreč: »SDS ima 26 poslancev, Desus, DL, SLS in NSi skupaj pa 22. Mirno lahko gre kdor koli k Jankoviću in Lukšiču, komaj čakamo to sanjsko ekipo.«
Kako naprej? Ustava za rešitev politične krize predvideva tri možnosti: rekonstrukcijo vlade ali odstop premierja, glasovanje o zaupnici vladi in konstruktivno nezaupnico, so možnosti o prihodnjem možnem razpletu krize strnili na Delu. Prva možnost: premier lahko vlada z manjšinsko vlado (oziroma jo rekonstruira z novimi koalicijskimi partnerji in novimi ministri). Vodilna vladna stranka se lahko odloči tudi za iskanje novega mandatarja, če vodenja vlade ne bi prevzela nobena druga koalicijska stranka. Če premier s položaja odstopi sam, državni zbor (DZ) o tem ne glasuje, z odstopom pa preneha mandat celotni vladi. Predsednik države nato po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin DZ predlaga kandidata za novega ministrskega predsednika. Če ta v prvem krogu ne dobi zadostne podpore (46 glasov), lahko predsednik države predlaga istega ali drugega kandidata. Če tudi ta poskus ni uspešen, predsednik države razpiše nove volitve. Druga možnost: glasovanje o zaupnici vladi, ki jo v DZ sproži predsednik vlade. Za potrditev zaupnice potrebuje podporo najmanj 46 poslancev. Če se to ne zgodi, se začne iskanje novega mandatarja in oblikovanja nove koalicije. Predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev imajo v sedmih dneh možnost predlagati nove kandidate, možni pa so trije poskusi. Če noben kandidat ni izvoljen za predsednika vlade, sledi razpustitev parlamenta in razpis novih volitev. Tretja možnost: konstruktivna nezaupnica, ko najmanj 10 poslancev predlaga novega predsednika vlade, DZ pa ga izvoli z večino glasov vseh poslancev (najmanj 46). V Delu predvidevajo, da bi glede na obstoječa razmerja parlamentarnih strank takšno potezo lahko izvedle stranke PS, DL, Desus, SLS in najmanj en nepovezani poslanec, ki skupaj zasedajo 46 poslanskih sedežev. |
