LJUBLJANA – Drugim predstavnikom širšega vodstva SDS se je na sobotnem posvetu, ki je minil »v znamenju ponovne zaveze k vrednotam slovenske pomladi«, pridružil tudi predsednik stranke Janez Janša, ki, kot je znano, po pravnomočni obsodbi v zadevi Patria prestaja zaporno kazen. In prav Janša je po posvetu napovedal, da bo strokovni svet SDS zdaj pripravil alternativni program za upravljanje države (za izhod iz krize). Hkrati je še potrdil, da so v SDS pripravljeni pomagati premierju dr. Miru Cerarju mlajšemu, med drugim pri iskanju kandidata za gospodarskega ministra.
Zgolj stoodstotno enotni
Nadvse pomenljivo pa je bilo tudi tisto, kar je po posvetu zagotovil poslanec SDS Marijan Pojbič. Dejal je, da so v SDS stoodstotno enotni. Stoodstotno? To lahko pomeni le eno: da nihče v SDS o nobeni stvari nima drugačnega mnenja od kolektivnega mnenja, ki ga imajo vsi člani te stranke z Janšo na čelu.
Že zaradi takšne Pojbičeve izjave se je najbrž smiselno – še sploh, če želimo bolje razumeti razmere na slovenskem strankarskem prizorišču – seznaniti z analizo, ki jo je šele v petek na svojem blogu objavil nekdanji minister in tesni Janšev sodelavec dr. Žiga Turk. To analizo je dr. Turk članom vodstva SDS predstavil že januarja 2011 (v Zrečah, na podobnem posvetu, kot je bil sobotni), vendar pa slovenska javnost do danes zanjo ni vedela. Turk je pojasnil, zakaj ne: »Pravilo je, da udeleženci posveta napišejo krajši tekst o aktualni situaciji. To se potem razmnoži v brošuro, ki jo udeleženci dobijo na mizo. Na koncu posveta brošure poberejo in uničijo.«
Kaj pa je dr. Turk napisal že v analizi za posvet SDS, ki je bil januarja 2011? Napisal je: »Slovenija je v največji gospodarski, socialni, družbeni in vrednosti krizi od svojega nastanka. Kriza se kaže v slabih indikatorjih na vseh področjih: padec gospodarske aktivnosti, brezizhodnost krize, hiter upad deleža delovno aktivnega prebivalstva na račun upokojevanja in zaradi rasti števila brezposelnih, število zaposlenih v programih za ohranjanje delovnih mest, zastoj investicij, javnofinančni primanjkljaj in zadolževanje, prezadolženost in nelikvidnost. Kriza se kaže tudi v splošnem malodušju, neambicioznosti podjetnikov, strahu zaposlenih za delovno mesto, razočaranju nad pravno državo. V krizi, ko gre nekaterim res za nohte, se še bolj opazijo razlike med tranzicijsko elito in tistimi, ki si kruh služijo s svojim delom. Izgubilo se je zaupanje v vlado, v pravno državo, v sodstvo. Zaradi nepotrebne politizacije in razpihovanja ideološke polarizacije se je skrhalo tudi zaupanje mnogih ljudi v najvišje institucije te države...« O tem, zakaj je SDS po javnomnenjskih anketah približno tam, kjer je bil pred šestimi leti, je Turk leta 2011 zapisal: »Da SDS ni pozicionirana kot alternativa, se kaže v tem, da se SDS ni okrepila, in tudi v tem, da se zdi prostor odprt za nove stranke, mandatarje, da Slovenija čaka odrešenika ali pa apatično vsaj Godota.« O tem, da bi morali tisti, ki bi radi leta 2012 resetirali Slovenijo, že leta 2011 resetirati SDS: »V sedanjem slovenskem političnem prostoru je ogromen in širok prostor za nekaj novega. SDS je še edina obstoječa politična sila, ki lahko kredibilno ponudi nekaj novega. SDP-ZLSD-SD, LDS-Zares, SKD-SLS-NSi … te stranke so karto 'nove politike' že odigrale. Samo SDS je še ni...« O tem, da so (da so bili leta 2011) v SDS nezadovoljneži in nergači: »Jamramo čez komuniste, bivše komuniste, tranzicijske bogataše in povzpetnike in sploh vse, ki so po krivici (kdo pa tudi po pravici) uspešnejši ali bogatejši od nas. Znamo kritizirati, interpelirati, blokirati, preiskovati, sklicevati izredne seje in referendume, vihteti kazalec in moralno dvigati obrvi ob aferah, od kokaina do bulmastifov. In še vsaka manjša zadeva nam pride prav, vsaj za na spletno stran ali pa tiskovno konferenco. Bolj ko vse to počnemo, bolj smo naši, bolj smo 'ta pravi'...« Na prvi pogled so nekatere Turkove ugotovitve tudi še danes enako aktualne, kot so bile leta 2011. Nekatere stvari, ki jih je bilo po Turkovem mnenju leta 2011 in 2012. še mogoče doseči, pa jih danes najbrž res ni več mogoče: »V skoraj štirih letih se je zgodilo marsikaj. Zadeva Patria je naredila svoje. Marsikaj, kar je SDS v začetku leta 2011 še bila, danes ni več. Marsikaj, kar bi leta 2011 lahko postala, danes ne more postati več. Ali pač? Bistvena razlika med preteklostjo in prihodnostjo je, da preteklost poznamo, prihodnosti pa ne.«
Absurdlandija pa ostajamo?
Leta 2011 se je nekdanji poslanec in podpredsednik SDS Ivo Hvalica v intervjuju za Delo med drugim spomnil, kako je svojčas Drago Jančar prav v zvezi s tistim, kar se je njemu svojčas dogajalo, zapisal, da je Slovenija pač absurdlandija: »Kaj ti pomaga, če imaš prav, če pa moraš zaradi tega leta in leta trpeti? Naša država deluje v skladu s tistim famoznim izrekom Zdenke Cerar (pokojne nekdanje generalne državne tožilke in matere zdajšnjega predsednika vlade dr. Mira Cerarja mlajšega, op. J. V.), da največja svinjarija še ni kaznivo dejanje.«
