LJUBLJANA – Točno, še preden je predsednica vlade mag. Alenka Bratušek sklicala včerajšnje koalicijsko usklajevanje poslancev, ministrov in predsednikov koalicijskih strank v dvorani Grandis Kongresnega centra Brdo pri Kranju – dr. Igor Lukšič je v tem hipu, kot je znano, edini predsednik vladne stranke, ki ni hkrati tudi minister –, se je predsednik SD odločil, da bo na posebni novinarski konferenci rekel bobu bob glede anonimne kazenske ovadbe, ki so jo neznanci vložili proti njemu (domnevno pa tudi še proti dvema drugima članoma njegove stranke). In? Na novinarski konferenci se je prav kmalu pokazalo, da bi rad dr. Lukšič slovensko javnost predvsem prepričal, da so v Sloveniji zagovorniki korupcije znova v ofenzivi oziroma da celo poskušajo začeti proces odstranjevanja tistih, ki so pri nas resnični (največji) zagovorniki očiščenja politike, to pa sta menda, kdo pa drug, prav on in njegov SD. Kakor koli, predsednik SD je kot nekdanji minister za šolstvo znova odločno zanikal vse očitke, ki so menda v anonimni kazenski ovadbi. Te ovadbe sicer menda še ni videl in je zato ne pozna. Je pa kljub temu že lahko poudaril, da je pri javnem razpisu, na katerem se je ministrstvo za šolstvo, ki ga je on vodil, leta 2009 odločilo za Državljansko vzgojo, za projekt fakultete za družbene vede (FDV), sodelovalo več ministrstev in vlada, zato ni mogoče pripisati samovolje ne njemu ne nobenemu drugemu takratnemu ministru. Ne samo da on osebno, kot pravi, za navedeni projekt ni dobil prav nobenega honorarja, danes (po več kot treh letih) si je celo že mogoče na spletu ogledati rezultate izvajanja projekta Državljanska vzgoja.
Še dva meseca, morda tri
Čemu bi potem kdor koli podal takšno krivo anonimno kazensko ovadbo? Dr. Lukšič je prepričan, da so jo le zaradi zlonamernega natolcevanja, no, pa tudi zato, ker je SD pod njegovim vodstvom edina (!?!) slovenska politična stranka, katere člani imajo zares čiste roke. Prav zato SD in njega v zadnjem času napadajo: ker vedo, da če bi bila SD šibkejša (v zadregi), bi bilo posledično laže tudi destabilizirati zdajšnjo vlado. In kaj bo storil SD? Pripravil bo, napoveduje Lukšič, pregled (seznam) vseh tistih, ki danes v Sloveniji financirajo različne destruktivne akcije.
V redu, ampak kaj je lahko tisto, kar naj bi domnevne sponzorje destruktivnih akcij še najbolj zmotilo pri čistih rokah SD? Po mnenju predsednika SD je to skoraj gotovo načelno nasprotovanje razgradnji (razprodaji) državnega premoženja. Nobena skrivnost ni, da si nekateri zelo vplivni lobiji na vso moč prizadevajo za čim hitrejšo privatizacijo naših državnih podjetij. Mimogrede, nekdanji šolski minister je tudi po ponedeljkovem kolegiju pri premierki Bratuškovi poudaril, da se koalicija v tem hipu ni sposobna dogovoriti, katera državna podjetja bi bilo treba najprej prodati. Slovenska odškodninska družba (Sod) naj bi predvidoma potrebovala »od dva do tri mesece« za pripravo dovolj premišljene in kakovostne strategije prodaje državne srebrnine. Tudi zato so se predstavniki SD menda odločili, da bodo na včerajšnjem koalicijskem srečanju predvsem molčali in zelo pozorno poslušali, kaj bodo (kaj so) drugi udeleženci usklajevanja povedali o vsebini uradnega predloga nove koalicijske pogodbe.
Sicer pa je zdajšnji minister za izobraževanje dr. Jernej Pikalo že nekaj dni pred Lukšičem odločno zavrnil prav vse navedbe, objavljene v medijih glede razpisa iz leta 2009, in celo zagotovil, da je na svojo takratno vlogo, s katero je pripomogel h koristni prenovi državljanske vzgoje, pri kateri je sodelovalo 21 priznanih strokovnjakov ljubljanske FDV in še osem zunanjih, ponosen.
Pikalo je, skratka, očitke o nepravilnostih prvi zavrnil, Lukšič meni, da je ovadba le pretveza za napad na SD, državni sekretar ministrstva za izobraževanje, nekdanji šef podmladka SD Aljuš Pertinač, pa opozarja, da je v času, ko je bil objavljen razpis, sploh še ni bil zaposlen na ministrstvu. Da zato ni mogel storiti nobenega kaznivega dejanja.
Kako lepo, Židan zaupa Lukšiču!
Podpredsednik SD mag. Dejan Židan je že minuli četrtek odločno poudaril, da še vedno zaupa predsedniku svoje stranke dr. Igorju Lukšiču. Dr. Lukšič naj bi svojemu podpredsedniku namreč pojasnil, da so neupravičeni prav vsi očitki o domnevnih nepravilnostih pri javnem razpisu, na podlagi katerega se je ministrstvo za šolstvo leta 2009 odločilo za projekt Državljanska vzgoja fakultete za družbene vede (FDV). Židan, torej, zaupa Lukšiču in hkrati verjame, da se SD doslej še ni odrekel svojim (po mnenju Lukšiča in Židana) visokim etičnim standardom in se jim ne bo niti v prihodnosti? Kot bi živeli v Butalah. Pa saj ne gre za to, komu vse Židan zaupa. Tudi mag. Branko Grims, na primer, zagotovo zaupa Janezu Janši, Štefka Kučan pa najbrž svojemu možu Milanu.
