LJUBLJANA – Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je, drži, že decembra več kot zgovorno polemiziral s pisci interpelacije, ki sta jo o njegovem delu vložila SDS in NSi. Brez kančka pretiravanja lahko rečemo, da je že takrat pokazal vzvišen (omalovažujoč) odnos do parlamentarne opozicije.
Drži, že decembra je prav vse očitke, zapisane v interpelaciji, razglasil za neutemeljene in dejal, da so sicer pričakovani, da gre pač za dobro premišljen politični manever opozicije, zlasti SDS, ki bi rada oslabila trdnost vladne koalicije, za spretno politično preigravanje, ne pa za pripravljenost vsebinsko soočiti argumente. Enako je ravnal včeraj: interpelacijo je razglasil za nevsebinsko (!?) in birokratsko, hkrati pa še vedno trdil, da ni vedel, da mora o svojem stoodstotnem lastniškem deležu v nekem podjetju, ki posluje z Darsom, obvestiti tudi za to pristojno, svoje ministrstvo: »Če govorimo o sami vsebini, jaz sem povedal, katera podjetja so v čigavi lasti. In moje podjetje ali podjetje mojega brata nikoli ni poslovalo z mojim ministrstvom in zagotavljam vam, da nikoli ne bo.«
Vsakdo, ki je v zadnjih dnevih kolikor toliko pozorno spremljal, kako je poslanec Pozitivne Slovenije, nekdanji slovenjegraški župan Matjaž Zanoškar, zavračal očitke Komisije za preprečevanje korupcije, češ da so na občini, ki jo je vodil (takrat, ko jo je on vodil!) zaposlili njegovega starejšega sina za nedoločen čas, da so ga zaposlili na podlagi koruptivno prilagojenega, diskriminatorskega razpisa za delovno mesto svetovalca za pripravo projektov – iskali so profesorja športne vzgoje in nazadnje naključno izbrali njegovega sina, ki to je –, bi lahko že vnaprej vedel, da koalicija preprosto mora zagovarjati ministra Sama Omerzela in ga tudi bo. Ker? Ker je že Zanoškar lepo povedal, da nikoli ne bo zaradi neutemeljenih očitkov odstopil: saj on sam ni vodil razpisnega postopka, ni določil razpisnih pogojev in, neverjetno, sploh ni vedel, da se je njegov sin zaposlil pri njem. Mar ne bodo odslej veljali enaki standardi niti za vse tiste, za katere KPK ugotovi, da so grešili? Kaže, da že spet ne. |
Nevsebinska, pa kljub temu dejstva
Minister je v zadnjih dveh mesecih vsekakor večkrat ponovil, da njegovo podjetje sploh ne bo več umerjalo merilnikov slanosti za avtoceste. Pozabil pa je, da je predstavnik njegovega podjetja še 30. oktobra lani v Darsovem skladišču prevzel merilnike slanosti in da jih je njegovo podjetje Darsu vrnilo šele decembra. Kot da ministrom slovenskih vlad ne bi bilo treba poznati koledarja. Na to je včeraj opozoril poslanec SDS mag. Andrej Vizjak, ki se je vprašal, zakaj Omerzel ali njegovo podjetje ni že pred začetkom zimske sezone Darsu sporočil, da ne želi več servisirati merilnikov slanosti.
Jasno je, da Omerzel (predvsem včeraj) ni mogel priznati, da je kateri koli izmed očitkov opozicije, preverljiv in, smola, tudi upravičen. Denimo tisti, da je ministrovo podjetje Lastinski – kljub njegovi obljubi, da se to ne bo zgodilo, ki jo je kot ministrski kandidat izrekel že na hearingu – sklepalo nove pogodbe z Darsom, ne pa zgolj izvajalo ali podaljševalo starih. Da je najprej še zavajal javnost glede nepravilnosti (nezakonitosti) v avtošolah. Da o Tešu ni poročal državnemu zboru do 30. novembra, čeprav je vlada obljubila, da bo to storil. Ko so druge tri koalicijske stranke – Omerzelova Državljanska lista bi ga verjetno zagovarjala v dobesedno vsakem primeru – čez palec »stehtale« (primerjale svoje želje, potrebe in interese), je dokončno postalo jasno, da opozicija ne bo mogla uspešno zagovarjati njegove razrešitve. Od takrat je Omerzel vedel, da mu nihče v tej državi ne more do živega. Dokler mu bodo hrbet v parlamentarni dvorani s preglasovanjem družno (kot en mož) ščitili poslanci vladnih strank.
In kaj je v zagovor Omerzela v parlamentarni dvorani povedala premierka mag. Alenka Bartušek? Rekla je: »Sem pa zelo vesela, da bomo od danes naprej vsi imeli enake standarde, tudi kar se tiče Komisije za preprečevanje korupcije, ker do nedavnega je bil gospod mag. Goran Klemenčič, ki je na čelu te komisije, sovražnik številka ena v tej državi, če smo poslušali besede, ki so prihajale iz SDS. Tako da me to posebno veseli.« Svoj nastop je tudi zelo zgovorno zaokrožila: »Iskreno upam, da boste v nadaljevanju dovolili ministru Omerzelu, da odgovori na zapisane očitke, in prepričana sem, da bo to storil uspešno. Mojo podporo ima. Že ob interpelaciji ministra dr. Gregorja Viranta sem vas prosila, kolegi iz opozicije, da nam pustite delati. Ministri in ministrice naše vlade imajo izjemno pomembne naloge. In če mislite, da se čutijo in čutimo bolj odgovorne strankarskim interesom opozicije kot našim državljanom, se krepko motite. Želimo delati dobro, dobro za Slovenijo in naše državljane, in to velja za vse ministrice in ministre naše vlade.«
