Tudi če niste kakšen poseben privrženec športa, vam ne sme biti nerodno, če so se vas številni uspehi slovenskih športnikov v minulih dneh vseeno dotaknili. Okej, Tina Maze je v tej zimi prva dama svetovnega smučanja in je na tej ravni tudi na svetovnem prvenstvu v avstrijskem Schladmingu, kjer je že osvojila dve kolajni, napadla pa bo še dve. Tudi za hrvaškega Slovenca Jakova Faka vemo, da spada v vrh svetovnega biatlona, in je to tudi upravičil z bronom v sprintu na svetovnem prvenstvu v češkem Novem mestu. Smučarski skakalci so svojo kakovost potrdili z zmago na ekipni tekmi za svetovni pokal v nemškem Willingenu, kjer je Peter Prevc v izteku skakalnice napel svoje mišice in svetu pokazal, kdo je trenutno najmočnejši.
Med vsemi naštetimi uspehi in drugimi odličnimi dosežki na mednarodni sceni tudi v drugih športih pa posebno odmeva uvrstitev slovenske hokejske reprezentance na olimpijske igre v Sočiju prihodnje leto. To je podoben mejnik, kot ga je z uvrstitvijo na evropsko in svetovno prvenstvo dosegla nogometna reprezentanca v letih 1999 in 2001 oziroma pozneje rokometna reprezentanca, ko je igrala na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju in leta 2004 v Atenah. Risi, ki bodo maja igrali tudi na svetovnem prvenstvu elitne skupine na Švedskem, so tokrat dejansko postali del smetane na torti najhitrejše moštvene igre na svetu.
Dosežek hokejske izbrane vrste ima poseben pomen tudi zato, ker je selektor Matjaž Kopitar svoje izbrance šele v ponedeljek zbral na Bledu, z njimi opravil pičle štiri treninge ter na Danskem v dveh dneh na dveh tekmah proti Belorusiji in domači reprezentanci opravil zgodovinski posel. Seveda je ta uspeh tudi posledica dela iz preteklosti v Kopitarjevem mandatu, toda v časovni stiski sanjskega tedna so bili slovenski risi homogeni, disciplinirani, hrabri in nepopustljivi, v prvi vrsti pa so verjeli v svoje sposobnosti in da bodo z njimi prišli v elito. Pa smo spet tam; samozavestni hokejisti imajo vse to, kar bolj ali manj pogreša razklani narod.
