Prireditev Vino Ljubljana, ki je leta 1955 začela orati ledino mednarodnih vinskih ocenjevanj v svetu, je imela po besedah dobrega poznavalca slovenskega vinskega trga in direktorja Vinske družbe Slovenije Dušana Brejca pomemben mednarodni ugled. »Vina, ki so si prislužila medalje na Vino Ljubljana, so imela težo in so tudi zaradi teh medalj uspešno nadaljevala pot na zahtevnem mednarodnem trgu,« se spominja Brejc. Vzorce, ki so prišli v Ljubljano, so ocenjevala priznana imena svetovne enologije, komisije so bile mednarodno uravnotežene. Večina vin na ocenjevanju je bila tujih, domačih je bila slaba tretjina.
Konec ljubljanskega ocenjevanja
»Na žalost je prireditev Vino Ljubljana kljub tradiciji in dejstvu, da je spadala med deset najpomembnejših tovrstnih svetovnih prireditev, pred leti zaprla svoja vrata,« pravi Brejc. Na vprašanje o vzrokih odgovarja, da jih je bilo več. »Delno bi lahko vzrok iskali v premajhnem odzivu domačih vinarjev in vinskih kleti ter preostalih potencialnih sponzorjev dogodka. V 90. letih so namreč nastala tudi nekatera pomembna svetovna ocenjevanja vin v državah z veliki vinskimi trgi, zato je bil komercialni interes tujih vinarjev manjši, saj so v tujini ocenjevanja del velikih sejmov, na katerih lahko vinarji tudi sklepajo posle. Sejem na Gospodarskem razstavišču pa je, delno tudi zaradi tistih, ki so napačno vodili marketinško strategijo ocenjevanja, izgubil boj v hudi mednarodni konkurenci vinskih sejmov in ocenjevanj. Poleg tega so ocenjevanja v tujini tesno povezana z mediji, ki zagotovijo primerno promocijo tako sejma kot zmagovalcev, zato je interes vinarjev večji,« dodaja Brejc.
Nastopi Gornja Radgona
Prireditev Vino Ljubljana ni imela takega medijskega pokritja, le od kotizacije za prijavo vzorcev pa tovrstni sejem seveda ne preživi. Brejc se še spominja, da so se trudili, da bi Vino Ljubljana ohranili, a ni bilo interesa države in potencialnih sponzorjev. »Škoda, ker se danes v regiji bivše Jugoslavije pojavljajo nova ocenjevanja, ki veliko obetajo. Številni tuji vinarji me sprašujejo, ali bo prireditev znova zaživela.«
Slovenski vinarji zdaj svoje vzorce pošiljajo na odprto državno ocenjevanje vin Vino Slovenija Gornja Radgona, letos že 39., 2011 pa so dodali še ocenjevanje vin iz ekološkega grozdja Vino Slovenija Gornja Radgona BIO. Obe ocenjevanji potekata v sklopu mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra, ki bo letos od 24. do 29. avgusta.
Deset šampionov
Na obeh ocenjevanjih v Gornji Radgoni je letos sodelovalo 155 pridelovalcev s 495 vzorci vin iz štirih držav. Predsednik ocenjevalnih komisij, doc. dr. Mojmir Wondra, predstojnik katedre za tehnologijo vina na biotehniški fakulteti v Ljubljani, je po končanem ocenjevanju dejal: »Med belimi vini so prevladovala suha in posluha. Opazili smo, da jih večina sledi modernejši smernici s svetlejšo barvo, izrazno sortno cvetico, z nekoliko manj alkohola in prijetno pitnostjo. Večinoma so bila ta vina zelo lepo ocenjena. Člane komisij so navdušila tudi rdeča, bogata s fenoli, zorjena bodisi v lesu bodisi z biološkim razkisom, ki ugodno vpliva na kakovost in mehkobo vina. Sicer je bilo nekoliko manj terana in cvička, zato pa so bila tista, ki smo jih poskusili, izjemno kakovostna. Predvsem sta očarali vrsti cabernet sauvignon in merlot.«
Komisija je dva šampiona našla med makedonskimi vini, tri med avstrijskimi in pet med slovenskimi, ki so šli v kleti Vina Zgonik, Vinakras, Vinsko klet Prus Jožef in v Radgonske gorice, kjer so prejeli kar dva šampiona za svojo zlato radgonsko penino.
Dušan Brejc, ki je sodeloval pri ocenjevanju vin v Gornji Radgoni, pogreša več medalj med slovenskimi belimi suhimi vini in se sprašuje, ali je morda strokovna komisija, ko je govor o tej vrsti, ki predstavlja 70 odstotkov slovenske vinske predelave, preveč stroga. »Po rezultatih bi sodili, da več tolerance namenijo predikatnemu vinu, ki pa je zgolj pika na i, ko govorimo o vinski predelavi pri nas,« meni Brejc.
Ali so komisije opravile svojo nalogo, lahko preverimo tudi sami in obiščemo Agro ter pokusimo vina in preizkusimo tudi preostale izdelke, od živil do kmetijske mehanizacije, ki bodo prihodnji vikend predstavljeni v Gornji Radgoni.
Z avtobusom na Agro
Posebni sejemski avtobus družbe za prevoz potnikov Arriva Štajerska bo vsak dan ob 7.30 odpeljal iz Ljubljane (postaje Vransko, Celje, Slovenska Bistrica in Maribor) do Gornje Radgone. Proti Ljubljani se bo vračal ob 16. uri. Cena vozovnice, ki poleg prevoza vključuje še vstopnino, malico in degustacijo vin, stane od 15 do 25 evrov (mladini priznajo dva evra popusta), odvisno od vstopne postaje. Ugodnosti bodo deležni tudi obiskovalci, ki se bodo na sejem pripeljali z Avtobusnim prometom Murska Sobota. Z nakupom vozovnice bodo sejemsko vstopnico dobili za pet evrov, sodelovali pa bodo tudi v žrebanju za enodnevni izlet v organizaciji agencije Klas.
