PRIZNANJA

Šampion oljčnega olja

Objavljeno 05. maj 2013 15.06 | Posodobljeno 04. maj 2013 21.11 | Piše: Iztok Umer

Franc Morgan v zadnjih letih sega po najvišjih priznanjih za svoja oljčna olja tako na domačih kot mednarodnih tekmovanjih.

Svoj delovni prostor si je Morgan sezidal z istrskim peščenjakom (foto: Iztok Umer).

Naslova absolutni šampion in šampion za ekološko pridelano olje med ekstra deviškimi oljčnimi olji, ki so se letos potegovala za zlato oljčno vejico – od leta 1992 jo prireja Društvo oljkarjev slovenske Istre (DOSI) –, za Franca Janka Morgana iz Grintovca pri Šmarjah nad Koprom pomenita, da je ubral pravo pot obdelave oljčnikov na južnem pobočju Šmarskega hriba s pogledom proti sosednjemu še južnejšemu grebenu z Novo vasjo in Padno na slemenu. Odkar v zadnjih letih z vzorci oljčnih olj sodeluje na domačih in mednarodnih tekmovanjih svetovnega nivoja, sega po najvišjih priznanjih.

Tvegana odločitev

»Lahko bi ostal pri tradicionalni intenzivni obdelavi oljčnikov, s katero sem z olji dosegal lepe uspehe. Z ekološko obdelavo oljk sem skupaj z nekaj zagnanci v slovenski Istri začel orati ledino. Spustil sem se v veliko tveganje, saj nisem vedel, ali mi bo uspel preskok na višjo raven, pridelavo bolj naravnega in zdravega oljčnega olja, ali pa bom zapravil ves trud prednikov. Tveganje je bilo še toliko večje, ker pred leti še ni bilo ekoloških pripravkov za zatiranje škodljivcev. Proti oljčni muhi in oljčnemu molju, najnevarnejšima sovražnikoma oljčnih plodov, smo uporabljali močne in nevarne insekticide, ki so še v uporabi. Pridobitev certifikata ekološke pridelave je spremljal strog nadzor. Po dveh letih odpovedi tradicionalnim škropivom smo si pridobili certifikat kot pridelovalci ekološkega oljčnega olja in smo še vedno pod stalnim nadzorom,« Franc Morgan pojasnjuje prehod v občutljivo in tvegano obdelavo oljčnih dreves.

Po drugi strani pravi, da za pridelavo najžlahtnejšega ekstra deviškega oljčnega olja ni več nobenih skrivnosti; med železnimi pravili so vsakoletni rez oljčnih dreves, skrb za plodove med zorenjem, obiranje ob idealni dozorelosti plodov in njihova takojšnja predelava v oljarni ter hramba olja.

»Z Marinkom Hrvatinom, ki ima eno najsodobnejših torkel (oljarn, op. a.) po svetovnih standardih, sva dogovorjena, da vse pobrane plodove še v istem dnevu predelamo v olje. Olje po nekaj dneh filtriram in ga shranim v sodih iz nerjaveče pločevine s stalnim dovodom dušika, da ne prihaja v stik s kisikom, s čimer ohranja vse svoje bogastvo mineralov, vitaminov, biofenolov, ki ga uvrščajo med najbolj zdrava olja,« razlaga Morgan, ki na Grintovcu vzgaja okoli 800 oljčnih dreves. Njegovo letošnje šampionsko olje je zvrst s polovico istrske belice, drugo polovico sestavljajo leccino, maurino rosiniola, morailo in še nekatere druge, tako rekoč že pozabljene sorte. Pri Morganovih oljke tudi vlagajo na več načinov, denimo v slanico, kis za vlaganje, pečene oziroma v pečici posušene oljke pa dajo kar v oljčno olje. So tudi pridelovalci oljčnega likerja. Recepta za svojevrstni liker, ki ga lahko uporabljamo kot aperitiv ali digestiv, Morgan ne izda.

Deli s prijatelji