LJUBLJANA – Minuli teden je s svojim pristopom k reševanju luknjaste zdravstvene blagajne marsikoga razjezil minister za zdravje Tomaž Gantar: po njegovem predlogu, ki bi po žepih udaril predvsem najranljivejši in tudi sicer najmanj zaščiteni del delovnega ljudstva – samostojne podjetnike –, naj bi se zvišala najnižja prispevna stopnja za obvezno zdravstveno varstvo s 105 na 132 evrov. S tem in še z nekaterimi drugimi ukrepi bi minister v zdravstveno blagajno spravil 70 milijonov evrov, predloge pa je utemeljeval s tem, da bi se s tem solidarnost pri vplačevanju prispevkov povečala.
O tem, ali je o solidarnosti v zasebnem sektorju po večletni krizi v tem trenutku sploh spodobno govoriti, naj presodi vsak sam: je pa solidarnost, za katero se zdaj skriva minister, marsikdo (ki mesečnega plačila ne prejema iz državne malhe) ob stečajih, praksi neplačevanja, nižanju mesečnih izplačil, skoraj neobstoječih regresih in božičnicah, kar že več let izkušajo v zasebnem sektorju, najverjetneje močno pogrešal ...
Minister naj se raje loti racionalizacije naročil v zdravstvu in delovnih postopkov
S predlogom Gantarjevega ministrstva se ne strinjajo niti v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Ministru je zbornica ponovno poslala pripombe glede povečevanja zdravstvenih prispevkov na račun malih poslovnih subjektov. Menijo sicer, da so ukrepi potrebni, »vendar ne na račun dviga prispevne stopnje, temveč z racionalizacijo naročil v zdravstvu, delovnih postopkov in učinkovitega, družbeno odgovornega vodenja zdravstvenih zavodov. Reševanje krize zgolj z dvigom dajatev najranljivejših skupin podjetnikov bo še dodatno okrepilo trg sive ekonomije ter iskanje vseh drugih možnosti in načinov za preživetje manjših delodajalcev,« opozarja Branko Meh, podpredsednik OZS in predsednik UO OZS.
Najnižja predvidena osnova, 65 odstotkov povprečne letne bruto plače za obračun zdravstvenih prispevkov, je za samostojne podjetnike v trenutni gospodarski situaciji absolutno previsoka in nesprejemljiva, menijo v OZS. »Res je, da v prvem zavarovalnem razredu plačujejo samostojni podjetniki zdravstveni prispevek v višini 13,45 odstotka od minimalne plače, kar znaša 105,40 EUR mesečno. Vendar marsikateri plačujejo tudi bistveno višje prispevke v preostalih sedmih zavarovalnih razredih. V petem zavarovalnem razredu npr. 302,14 EUR, v osmem pa celo 483, 41 EUR. Prevečkrat se namreč pozablja, da obstaja 8 zavarovalnih razredov, v katere se samostojni podjetniki uvrstijo na podlagi dobička iz predhodnega leta, kar pomeni, da si ne določijo sami zavarovalne osnove,« opozarjajo v zbornici. |
Vlada naj ne govori na pamet in naj raje na teren pošlje inšpekcijo
»Vlada nima nobenih dejanskih dokazov (razen nepreverjenih statističnih podatkov o nizkih dobičkih samostojnih podjetnikov), da bi samostojni podjetniki res neupravičeno plačevali manj prispevkov kot drugi zaposleni oz. da bi prikazovali premajhen dobiček. Če bi že vlada dvigovala osnovo za prispevke – seveda šele po tem, ko bi izvedla vso notranjo racionalizacijo poslovanja v zdravstvu –, bi morali prispevke dvigniti tudi preostalim samostojnim poklicnim skupinam, ki niso samostojni podjetniki, pa kljub temu plačujejo prispevke od enakih osnov kot samostojni podjetniki. Prav tako bi morala davčna inšpekcija preveriti vse gospodarske družbe, ki izplačujejo minimalne plače, na drugi strani pa izkazujejo dobiček,« so prepričani v zbornici.
Raje prikrivajo nepravilnosti, kot pa jih rešujejo?
Marsikje namreč zaposleni v gospodarskih družbah prejemajo minimalno plačo, preostali del »plače« pa jim delodajalec izplača na drugačen način. »Problem plačevanja zdravstvenih prispevkov je torej celovit problem, ki terja celostni pristop pri reševanju, ne pa zgolj posledičnega v obliki dviga prispevkov. Če bo vlada na ta način reševala finančno krizo, bo zgolj prikrila nepravilnosti v posameznih sektorjih družbe in jih za neracionalno ravnanje celo nagradila z višjimi finančnimi viri na račun malih poslovnih subjektov,« še pojasnjujejo v OZS.
Tudi ob plačevanju minimalnih prispevkov niso v breme državi
Spodnji prag za plačilo prispevkov za manj uspešne podjetnike, za tiste, ki se odločajo za socialno in siceršnje podjetništvo, mora še naprej ostati minimalna plača, zahtevajo v OZS. Ob tem izpostavljajo, da je za državo boljše, da si tudi manj uspešni in tisti, ki šele stopajo na podjetniško pot, sami zagotavljajo socialno varnost, pa četudi plačujejo prispevke zgolj od minimalne plače, zanje pa država ne plačuje nobenega denarnega nadomestila ali kakih drugih socialnovarstvenih prejemkov.
V OZS poudarjajo, da so se v letu 2010 najnižje zavarovalne osnove za samostojne podjetnike že dvignile za približno 21 odstotkov, saj se je za toliko dvignila minimalna plača, ki pa se tudi sicer dviguje ob začetku vsakega leta skladno z rastjo cen življenjskih potrebščin po uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, posledično se torej v enakem odstotku dvigujejo tudi prispevki za samostojne podjetnike v prvem zavarovalnem razredu, za katere predstavlja osnovo minimalna plača. |
