LJUBLJANA – Slovenija je očitno pravljična dežela doslej je veljalo, da samo v pravljicah živijo samorogi, a vse do poletja je eden teh hodil tudi po slovenskih gozdovih. No, v resnici je bil srnjak z enim rogom, ki ga je avgusta ustrelil lovec v Dramljah pri Celju. Imel je izjemno redko deformacijo roga, ki jo je najverjetneje povzročila poškodba v zgodnjem razvoju rogovja.
Nenormalni rog slovenskega samoroga je nenavaden, znanstvenik doc. dr. Boštjan Pokorny, pomočnik direktorja ekološkega raziskovalnega inštituta ERICo Velenje in dekan Visoke šole za varstvo okolja Velenje, ki je potrdil avtentičnost živali, je dejal, da česa takega v naravi še ni videl. Iz dveh nastavkov, dveh kosti, zrasteta dva roga, drugače je le v primeru poškodb. Ko rogovje raste, je mehko, srnjaki pa so aktivni in možnosti za poškodbe je veliko, pogosto se zaletijo v ograje ali električne pastirje, pri čemer nastanejo mehanske poškodbe, pojasnjuje Pokorny. No, srnjak, o katerem pišemo, je imel dva nastavka, ampak sta se združila, zrasla skupaj. Pokorny je še dejal, da srnjakova hiba sicer ni vplivala na njegovo rast in razvoj, vprašanje pa je, kako bi bilo v prihodnje, zlasti če mu rog ne bi odpadel. Vsako leto srnjaki odvržejo rogovje, potem zraste novo. Če bi si poškodoval moda, bi bilo moteno izločanje testosterona, ki vpliva na zaustavitev rasti rogovja, to pa bi raslo in raslo, srnjak pa bi na svoji glavi prenašal več kilogramov težko tvorbo, pravi Pokorny.
Srnjak z enim rogom res redek
In čeprav slovenski samorog ni bil bajeslovna žival, so rogovi na neki način magični. »Celice, zaradi katerih raste rogovje, so ene najbolj čudovitih in osupljivih, kar jih pozna človek,« je dejal Kip Adams, biolog in direktor oddelka za izobraževanje pri zvezi za upravljanje srnjadi s sedežem v ameriški državi Georgia. Rogovje se od vseh kosti sesalcev najhitreje razvija in oblikuje, vsako leto odpade in potem zraste novo. Raste od decembra do marca, spomladi se začne sproščati testosteron, ki zaustavi rast rogov, ti okostenijo. Vrhunec testosteron doseže julija in avgusta, ko je paritev, potem pa začne njegova količina upadati. Jeseni, novembra, srnjaki rogovje odvržejo, najprej starejši samci, je povedal strokovni tajnik SKZLD Celje Zdravko Mastnak: »Ravno nasprotno pa je z dlako, ko se ta spreminja iz zimske v poletno in obratno, jo najprej zamenjajo mladi srnjaki.« Mastnak je povedal, da je bil samec težak 20 kilogramov in star pet ali šest let. To je tudi povprečna življenjska doba v naravi, precej več, tudi 12 let, živijo v ujetništvu.
Pokorny še dodaja, da je srnjak z enim rogom res redek, ne le v Sloveniji, ampak tudi širše, in zato zanimiv, ne nazadnje je človek v rogovju vedno videl nekaj mističnega. Lovec, ki je ustrelil slovenskega samoroga, je srnjaka izbral ravno zaradi roga, pozneje pa so ugotovili, da je šlo za srednje starega samca, prav za te pa država tudi najprej odredi odstrel. Srnjaki so precej teritorialni, pravi Pokorny in še, da je uspeh parjenja odvisen zlasti od starosti in velikosti samca. Samec, o katerem pišemo, verjetno ni imel težav s tekmeci, preplašil in pregnal jih je pogled na en sam rog.
