V nišo sem prvič pomolil nos v predšolski dobi. Pravzaprav sem bil v niši nekaj let v nekem smislu kuhan in pečen – niša je pri nas doma namreč pomenila kuhinjo in shrambo kot tudi vsem drugim stanovalcem v bloku. Kje in kako smo obedovali, se ne spomnim, ampak štirje v niši najbrž nismo mogli, ne nazadnje je že po Slovarju slovenskega knjižnega jezika niša le vdolbina v steni. V hiši, kamor smo se preselili 1974., v letu nogometnega svetovnega prvenstva v Nemčiji, pa o niši nismo več govorili. V razkošju kvadratnih metrov je pač nismo več potrebovali.
Tržne niše
Po letih modernizacije sem nišo drugič srečal v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Na prehodu v krasni novi svet so se pojavile kot gobe po dežju – tržne niše. V začetku je v njih in skoraj za vsakim vogalom dejansko tudi kaj zraslo, bodisi v obliki butika s cotami bodisi kot štacuna z živili in vsem živim. A sčasoma so male ribe omagale v tekmi z domačimi izdajalci in Kitajci; izkazalo se je, da so bile daleč najudobnejše tržne niše za socialistično-kapitalistične lizune tajkunstvo, korupcija, foteljčkanje v nadzornih svetih, kraja družbenega premoženja.
Spoznal sem še eno vrsto niše, v zadnjih dveh letih je postala najbolj zloglasna med vsemi. Vdolbine v predorih slovenskih avtocest, ki jih stroka imenuje odstavne niše, so namreč nenadoma postale železobetonske vabe samotnih, osamljenih in obupanih voznikov. V niše tunelov Kastelec, Jasovnik, Dekani in Trojane je od 2010. za vedno odstavilo svoje življenje že osem kamikaz, čeprav seveda ni uradne potrditve, da so bile vse nesreče tudi samomori.
Po tragediji belgijskega avtobusa v švicarskem predoru so ponekod začeli intenzivno zmanjševati nevarnost teh nišolovk. Avstrijci, denimo, v svoje tunele nameščajo nekakšne airbage, naši pa še nič, kljub več kot tehtnemu razlogu – strašljivi in skoraj avtohtoni samomorilski modi. Morda pa Dars čaka, da življenje v predoru odstavi vsaj še enkrat toliko voznikov. Tedaj bo zloglasna odstavna niša postala tudi privlačna tržna niša. Za privilegirane proizvajalce in podizvajalce, seveda.