LJUBLJANA – Znani slovenski poslovnež, ki je bil nekoč uvrščen na Managerjevo lestvico najbogatejših Slovencev in je bil pred časom oproščen v primeru, v katerem so mu očitali davčno utajo, Jurij Schollmayer, je moral znova sesti na zatožno klop. Obtožnica mu očita (novo) davčno zatajitev in goljufijo oziroma poskus goljufije. Na klopi mu je družbo delal Drago Komar, medtem ko se je Mario Bučan, še en obtoženec, na tokratnem naroku opravičil.
Prvi je pred sodnika stopil Schollmayer, ki je potrdil, da razume obtožnico, a ne tudi njenega pomena: »Skušal bom pojasniti nesmisle v obtožnici.« Med drugim gre za (ne)plačilo davka na dodano vrednost. Tukaj mu očitajo 287.000 evrov oškodovanja. A Schollmayer, čigar nekdanja partnerica je Alja Brglez, nekdanja vodja kabineta predsednika države, pravi, da hkrati davčna oziroma danes finančna uprava pozablja, da so mu zasegli 280.000 evrov depozita. To pomeni, da je oškodovanje lahko zgolj razlika med tem zneskoma, kar pa je bistveno manj od očitanega.
Na sodišču enkrat že oproščen
Na sodišču je spregovoril nekaj besed o sebi. Povedal je, da je po gimnaziji študiral fiziko in se nato zaposlil v multinacionalki Philips na Dunaju. Tam je prešel v trženje in postal eden mlajših menedžerjev. Kasneje se je vrnil v Slovenijo in z očetom ustanovil znameniti Bofex in prepoznavno blagovno znamo Big Bang, ki obstaja še danes. Leta 2004, po desetletju od ustanovitve, ga je, kot pravi sam, uspešno prodal, leta 2004 pa je bil tudi predlagan za menedžerja leta. »Z uspehom se je zgodilo marsikaj manj prijetnega,« pravi in dodaja, da je prišlo do temeljitega davčnega pregleda, ki je trajal več mesecev. Zaradi ene od zadev je pristal na sodišču, a je bil po petih letih postopka na sodišču oproščen. »Te stvari so me močno zaznamovale na moji poti,« je dodal. Nato je prešel na projekt, zaradi katerega so se znašli tudi pred sodnikom – Krvavec in gradnja nekakšnega 'resorta' (smučišče s 500 apartmaji in to le 10 minut stran od mednarodnega letališča). Pri projektu je sodeloval tudi s podjetjem Ocean Atlantic iz Delawara, zvezne države v ZDA, ki je znana kot davčna oaza. Schollmayer odgovarja, da nekateri pač tam živijo in tudi poslujejo tam. Sicer pa je šlo za nakup 30.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča, za katerega mu je povedal znani urbanist Ulčar. Prav z njim naj bi se dogovorili o odkupu zemljišč od ljudi, ki so na tem območju imeli zemljo. Dogovorjena cena je bila že v začetku 110 evrov za kvadratni meter, kar je bilo za Schollmayerja in partnerje sprejemljivo – za koliko so jo oni kupili od lastnikov, pa ga ni zanimalo. Na koncu je bila cena 120 evrov za kvadratni meter, od lastnikov pa naj bi se zemlja kupovala tudi po 40 evrov za kvadratni meter. Med drugim je Schollmayer povedal, da je tam zemljišče imel tudi župan Cerkelj Franc Čebulj, pa tudi tudi Slatnar, ki izdeluje smuči za Petra Prevca. Večkrat je ponovil, da niso niti pomislili, da DDV ne bi bil plačan, in jasno poudaril: »Nimam problema pojasniti kar koli, ker nisem nikoli storil ničesar nezakonitega.«
Schollmayer je imel veliko pripomb glede finančne uprave, ki da ubira bližnjice, o svojih izkušnjah z njo pa da bi lahko celo spisal knjigo!
Prevaran in izigran
Posrednik pri poslu je bila družba Auris, ki jo je predstavljal Drago Komar. Njegova zgodba je sila nenavadna. Pred sodnikom je povedal, da je to njegovo prvo sojenje in da mu je prijatelj povedal, da bo firma odprta za uvoz avtomobilov. Njemu je bila obljubljena renta 1000 evrov vsak mesec. Stikov s Schollmayerjem ni imel, vztrajal pa je, da je bil v »igri« izigran in prevaran. Vse, kar mu je bilo naročeno, je, da daje podpise in ne postavlja vprašanj. Na vprašanje tožilke, kdo je obračunaval DDV, je odvrnil, da nima pojma, in dodal, da so ga pri notarju le poklicali. Takrat je vstopil, podpisal in šel. Po dogodku sta načeloma sledili še kava in pica, denar pa da mu je dajal na roko Sandi Radomin. To je trajalo štiri ali pet mesecev, dokler ni dobil iz davčne uprave klica, da gre za nepravilnosti. In zakaj je sploh šel v to? Ker je bil samostojni podjetnik, ki mu ni šlo najbolje: »Zdelo se je, da bo vse dobro.«
Na končni epilog bo treba počakati še nekaj časa. Sodnik Gorazd Fabjančič bo namreč v sodno dvorano povabil še precej prič, med njimi tudi kranjskega notarja Vojka Pintarja, kjer je Komar podpisoval listine, in tudi Toneta Slatnarja, enega od prodajalcev zemljišč.
