VODICE – Boj za obvoznico v Vodicah se preveša v zadnjo predpoletno bitko: v torek bo med pol osmo in pol deveto zjutraj potekal že tretji protest krajanov. Branko Bogovič, ustanovitelj Civilne iniciative za graditev obvoznice, pojasnjuje: »Udeležbo so za zdaj potrdili župani Vodic, Mengša in Komende, gre pa v bistvu za najpomembnejši shod.« To pa zaradi tega, ker bodo kmalu sprejemali šestletni operativni načrt razvoja prometa, predvidoma konec tega meseca.
Pritožbe sklada
Na ministrstvu za infrastrukturo so ta teden končno poslali dopis občini in civilni iniciativi: »Priprava in usklajevanje šestletnega načrta razvoja prometa je v sklepni fazi. Pristojnosti, prioriteta in drugi parametri vključenih projektov bodo razvidni, ko bo dokončno pripravljen,« Gorenjcem sporoča državni sekretar Jure Leben. Bogovič pa je presenetil z naslednjim podatkom: »Sklad kmetijskih zemljišč je zabremzal nakup potrebnih zemljišč za obvoznico. To pomeni, da se državna cesta ne more delati zaradi državne zemlje. Trideset odstotkov zemlje se ne more kupiti, to je fascinantno.« Zgodba oziroma zaplet ima seveda daljšo brado kot vodi- ški protesti: župan Vodic Aco Franc Šuštar pojasnjuje, da so pred tremi leti začeli komasacijo (torej združevanje zemljišč v naravi) skupaj z lastniki zemljišč, ki tam orjejo in sejejo: »Izvedli smo manjše popravke parcel in tu, kjer poteka državni prostorski načrt za novo obvozno cesto, smo odmerili tudi to parcelo in smo jo dali v komasacijo.« Pripomb na načrt pa niso dali občani, ampak sama država – točneje Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. »Sklad se je pritožil iz vseh možnih razlogov, da zemlja ne bi šla v državni prostorski načrt. Pojasnjujejo nam, da je taka zakonodaja,« pravi Šuštar, ki je bil presenečen, da se država sploh oglaša: »Državi smo s komasacijo prihranili odkupe, prepire z ljudmi in podobno. Že leta 2015 smo o zapletu obvestili vse možne institucije, kaj se dogaja, ampak se noben od odgovornih ni odzval.« Vmes so (s)tekli postopki, ki še vedno niso končani. Na prvi stopnji je o umestitvi zemljišč odločala ljubljanska upravna enota. Sklad se je pritožil novembra 2015, upravna enota je pritožbo zavrnila tri mesece pozneje. Nato se je ista zgodba ponovila pri ministrstvu za kmetijstvo, ki je v postopku drugostopenjski organ: »Konec maja lani je minister za kmetijstvo z odločbo zavrnil pritožbo sklada,« kronologijo našteva Šuštar, ki se kanček razburi ob nadaljevanju: »Zdaj je sklad sprožil upravni spor na upravnem sodišču, kjer zadeva stoji. Ironija vsega tega je, da sklad – ki je samo neki upravnik premoženja – toži kmetijsko ministrstvo in državo.«
Čakajo na potrjeno komasacijo
Ker ni konca upravnega spora, se tako Šuštar kot Bogovič bojita, da bodo Vodičani izpadli iz šestletke: »Borimo se z mlini na veter, na raznih agencijah pa gledajo samo na svoje koristi. Zgrožen sem nad delovanjem javne uprave državnih institucij: delajo škodo državi, občini in občanom oziroma državljanom.« Šuštar to govori po poskusu, da bi vse strani (ob občini še ministra za kmetijstvo ter infrastrukturo in direktorico sklada kmetijskih zemljišč) dobili na skupnem sestanku: »Minister za infrastrukturo je rekel, da pride na sestanek. Minister Dejan Židan je rekel, da ga ne bomo politično zlorabljali, direktorica sklada Irena Šinko pa je rekla, naj pridemo oba ministra in jaz k njej v pisarno, da se bomo dogovarjali. Kaj je tej ženski?« Sklad kmetijskih zemljišč na naša vprašanja o zapletu ni odgovoril do zaključka redakcije, Marjan Kolar z Darsa pojasnjuje: »Ko bo komasacija potrjena, bo DARS, d. d., lahko nadaljeval aktivnosti.« Infrastrukturno ministrstvo pa je pred par dnevi Vodičanom vsaj poslalo niz načrtovanih ukrepov za ublažitev stiske: semaforji, radarji, ovire, opozorilne table, izgradnja manjkajočega pločnika. Veliko nekih ukrepov bodo naredili, promet bodo uredili. Urejen bo tako, da bodo še vedno kolone,« poudarja Bogovič. Izravnalni ukrepi za precej denarja bodo problem malo utišali, ne pa rešili – vsaj dokler se država ne odloči, kaj sploh hoče storiti v Vodicah. Se pa v kontekstu, v katerem država toži državo, lažje razume Bogovičeva izjava: »Meni osebno ni za hojo prek prehodov z otroki in tablami, ampak to je skrajna možnost. To je klic obupa.
