LJUBLJANA, TRST – Slovenski osamosvojitveni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki je po osamosvojitvi Slovenije še dvakrat (v eni od Drnovškovih vlad in tudi v prvi Janševi) vodil našo diplomacijo, nekaj časa pa bil tudi slovenski veleposlanik v Washingtonu, je presodil, da nima druge izbire, kot da pred delovnim in socialnim sodiščem sodno (odškodninsko) preganja slovensko državo zaradi poteze zdajšnjega zunanjega ministra v odstopu Karla Erjavca. Ker ga je Erjavec prisilno upokojil oziroma predčasno (konec julija lani, čeprav naj bi se njegov mandat iztekel 6. aprila letos) odpoklical s položaja generalnega konzula v Trstu, dr. Rupel pred ljubljanskim delovnim in socialnim sodiščem zdaj dokazuje, da je bil žrtev očitne politične diskriminacije, in zahteva 20.000 evrov odškodnine.
Točno: prav domneva, da bi lahko šlo (da gre) za očitno politično diskriminacijo nekoga, ki ni po volji trenutni politični vrhuški, pa bi bila lahko največji kamen spotike za slovensko kakor pravno državo. Če bi Ruplu uspelo nazadnje dokazati, da ga je Erjavec moral odstaviti in upokojiti v nasprotju z vsakršno logiko in zakonskimi možnostmi le zato, ker kot generalni konzul ni bil sprejemljiv ne za levo koalicijo ne za skrajno levico, ki se ji je pridružil tudi prvak stranke Desus. »Erjavec je iz desnosredinskega tabora prestopil v tabor skrajne levice, zanjo pa je bilo nedopustno, da bi bil jaz še generalni konzul v Trstu,« je poudaril najuspešnejši med vsemi dozdajšnjimi slovenskimi zunanjimi ministri po prvem obravnavnem naroku in opozoril, da se Erjavec žal vede kot pokvarjeni politik.
Druga sodna obravnava bo 19. junija, na njej pa naj bi sodišče zaslišalo več prič, ki jih predlaga Rupel, in najverjetneje tudi zunanjega ministra v tako imenovanem predvolilnem odstopu Karla Erjavca.
Erjavec, kajpak, trdi, da Rupel nima prav
Prvič, ker je že izpolnil oba pogoja za upokojitev (tako s predvideno delovno dobo kot tudi z dopolnjenimi 65 leti starosti), drugič, ker ga je zunanje ministrstvo moralo upokojiti že zaradi določil zakona o uravnoteženju javnih financ (določil Zujfa), ki pravi, da je zaposlene na ministrstvu v podobnih primerih, kot je bil Ruplov, treba obvezno upokojiti, če so na ministrstvu še drugi zaposleni, s katerimi je potem mogoče ustrezno nadomestiti tistega, ki se ga bo upokojilo: »Jaz dr. Ruplu želim, da bi užival svoje tretje življenjsko obdobje.« Rupel je Erjavcu odgovoril že na prvem obravnavnem naroku rekoč, da je pogoje za domnevno nujno upokojitev izpolnjeval že takrat (junija leta 2012), ko pa ga je prav Erjavec kot zunanji minister predlagal za generalnega konzula v Trstu.
Le še mačehovski odnos do zamejstva
Zamejski odvetnik, predsednik odbora opozicijskega SDS za Slovence v zamejstvu in po svetu, trenutno pa tudi kandidat za evropskega poslanca Damijan Terpin je na vlado v odstopu naslovil javni poziv. Terpin v njem izraža svojo ogorčenost nad drastičnim zmanjšanjem sredstev za pomoč slovenski manjšini v sosednjih državah: »Rezultati razpisa vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki so bili objavljeni 9. maja 2014, kažejo, da je vlada premierke mag. Alenke Bratušek slovenskim organizacijam v sosednjih državah odrezala skoraj 20 odstotkov sredstev, nujno potrebnih za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in sploh slovenske identitete. Zaskrbljenost vzbuja tudi dejstvo, da gre za selektivne reze, ki niso linearni, zaradi česar se pojavlja dvom o političnem presojanju prijavljenih projektov...« Terpin je navedel tudi konkreten primer: »Še posebno je skrb vzbujajoče, da je vlada nekaterim organizacijam sredstva najmanj prepolovila, številnim pa celo v celoti odvzela. Kot primer 50-odstotnega znižanja lahko navedemo daleč najbolj bran slovenski spletni medij v Italiji – portal www.slomedia.it, ki je prejel 50 odstotkov sredstev manj kot lani in kar 70 manj, kot je bilo najprej načrtovano za leto 2014.« Terpin predsednico vlade v odstopu poziva, naj vendarle zagotovi prepotrebna sredstva za preživetje slovenskih organizacij v zamejstvu.
