Lahko bi sicer tudi rekli, da so imeli Urugvajci srečo, saj je njihov predsednik José Alberto (Pepe) Mujica, nekdanji gverilski borec za človekove pravice. Mujica je prav gotovo zelo zelo poseben. Imate prav, v bistvu niso imeli samo sreče. Najprej je en tak Pepe moral kandidirati za predsednika države, potem pa ga je bilo treba še izvoliti. Zmagal je šele v drugem krogu. Res pa je, da je zmagal že leta 2009. Mi česa podobnega doslej nismo hoteli, (z)mogli ali si še nismo upali. Saj veste, kako pravimo? Da ima vsak narod natančno takšne politične predstavnike, kakršne si zasluži. Bo kar držalo.
Ste vedeli, da je Mujica kar 14 let preživel v strašljivem zaporu Punta Carretas, od tega dve leti na dnu samice vodnjaka, kakršnega so si nekdanji oblastniki omislili za posebne politične zapornike? No, čeprav bi bil danes upravičen do 10.000 evrov predsedniške plače, se je odločil, da bo vsak mesec od tega zneska sprejel zgolj približno 800 evrov, preostanek pa bo ves njegov mandat prejemal sklad, poimenovan po Raúlu Sendicu Antonacciu, ustanovitelju gibanja tupamarosov, ki pomaga najrevnejšim prebivalcem Urugvaja oziroma finančno podpira gradnjo dostojnih bivališč (z vodovnimi in električnimi priključki), v kakršnih naj bi ti živeli vsaj v prihodnosti. Urugvajski Pepe, ki nima bančnega računa niti, uganili ste, nobene bančne ali kreditne kartice, je celo del predsedniške palače spremenil v zavetišče za najbolj pomoči potrebne.
Jasno, nihče ne pričakuje, da se bo večina evropskih, kaj šele slovenskih politikov že kar jutri prelevila v zagovornike izjemno etične Mujičeve človekoljubnosti. Ker pa je menda mogoče pričakovati, da bodo tako imenovani varčevalni ukrepi evropskih vlad že do leta 2025 čez rob revščine pahnili še najmanj 25 milijonov Evropejcev, ne bi bilo nič narobe, če bi se evropski in, kajpak, tudi slovenski politiki vprašali, ali njihovo prizadevanje še vedno spada med odgovore na izzive našega časa. Nekje bo treba začeti. Če parafraziramo Rabindratha Tagoreja: sekiro potrebujemo že zato, da bomo z njo posekali drevo, iz katerega bomo lahko iztesali toporišče zanjo. Naj nam vsem skupaj že leto 2014 prinese dovolj modrosti!
