PODČETRTEK, ROGAŠKA SLATINA – »Če nam uspe to, da z vodo povežemo dva tako pomembna turistična kraja, Podčetrtek in Rogaško Slatino, je velika zmaga.« Tako optimistično zveni izjava župana Podčetrtka Petra Misje glede oživitve oziroma ponovne ojezeritve Vonarskega jezera, ki bi ga obiskovalci enega lepših predelov Slovenije lahko občudovali v bližnji prihodnosti. »Če bo to uresničeno, bodo ljudje, ki živijo pri nas, prihodnjih 100 let z lahkoto preživeli,« je jasen Misja.
Do takrat bo seveda treba postoriti še marsikaj. Kako hitro se bodo stvari premaknile, pa bo spet odvisno od države. »Septembra ali oktobra bi se že lahko kaj zgodilo,« previdno napoveduje sogovornik in upa, da se ne bi spet kaj zapletlo. En del jezera bo na slovenski, drugi del pa na hrvaški strani.
Najprej bodo prenovili pregrado
V prvi fazi projekta je tako treba obnoviti pregrado Vonarje in omogočiti njeno daljinsko krmiljenje. Dela v zvezi s tem bi se lahko že začela jeseni. Župan Podčetrtka poudarja, da so za to zainteresirani ljudje z obeh strani meja, saj se bo s tem povečala tudi protipoplavna zaščita spodnjega dela reke Sotle.
Nato pa bo na vrsto prišlo urejanje vodnega sveta reke Sotle oziroma čiščenje mulja in dna same reke, za kar pa mora spet poskrbeti država. Šele nato bi lahko z rečno vodo zapolnili jezero, občini pa lahko začeli urejati obvodni svet. Župan Rogaške Slatine Branko Kidrič pravi, da je država pred dnevi že zagotovila 3,2 milijona evrov za obnovo pregrade in očiščenja območja. Ko bo na vrsto prišlo slednje, bo treba, kot pojasnjuje sogovornik, o tem povprašati tudi zavod za varstvo narave ter društva, ki se ukvarjajo z zaščito narave oziroma živali. Na vprašanje, kdaj bi lahko napolnili jezero, pa nam ni znal natančno odgovoriti, saj bo morala država narediti novo hidravlično hidrološko študijo za reko Sotlo z vsemi pritoki, kar pa bo vzelo dodatno leto. Takrat bo jasen kot zajezitve, ki bo sprejemljiv za vse deležnike. Na koncu bo treba za območje obvodnega sveta spremeniti tudi kmetijska zemljišča v stavbna, kar pa lahko seveda spet prinese dodatne zaplete.
Novi za polovico manjši
A, kakor koli že. Glede na predstavljene projekte bi na omenjenem območju lahko zaživela izjemna turistična ponudba, jezero pa bi po 30 letih v tiste kraje prineslo nove priložnosti. Starejši domačini se namreč še danes dobro spominjajo konca 70. let prejšnjega stoletja, ko so Vonarsko ali Sotelsko jezero z zajezitvijo reke Sotle uredili za zagotavljanje poplavne varnosti in koriščenja akumulirane vode. A že leta 1988 so ga morali izprazniti, saj je voda zaradi neurejene kanalizacije in pomanjkanja čistilnih naprav z leti postajala vse bolj umazana. Območje, kjer je bilo nekoč jezero, je danes povsem zaraščeno.
No, kot vse kaže, na Obsotelskem tako velikega jezera (s površino 195 hektarjev in obalo, dolgo 16,5 kilometra) kot nekoč v prihodnosti le ne bo. V primeru nižjega kota zajezitve (pri 204 metrih nadmorske višine) bi bilo novo polovico manjše, a še vedno dovolj veliko, da bi povezovalo obe občini.
Starejši domačini se še dobro spominjajo konca 70. let prejšnjega stoletja, ko so Vonarsko ali Sotelsko jezero z zajezitvijo reke Sotle uredili za zagotavljanje poplavne varnosti in koriščenja akumulirane vode. |