ČRNOMELJ, LJUBLJANA – Štetje vodnih ptičev je verjetno stvar posebnežev in zanesenjakov, ki se jim ljubi vstati zgodaj in po mrazu tavati okoli zamrznjenih rek in jezer. Zato običajno mine brez večjega medijskega pompa. Pravzaprav si navadni smrtniki, živeči v mestih, dandanes ne predstavljamo čisto dobro, zakaj pravzaprav bi bilo pomembno preštevati ptiče. Zato da vemo, koliko čapelj se pase okoli Cerkniškega jezera? Pa vendarle ni tako preprosto, število vrst in število vodnih ptic ob Kolpi pove marsikaj, od tega, kako je ohranjena kulturna krajina, koliko strupov smo zasejali po okoliških poljih, travnikih in kako smo onesnažili vodo, do tega, da izginjanje posameznih vrst in morebitni prihod novih pove, kako smo zamenjali tehnologijo na kmetiji.
Pred dnevi je na severni zemeljski polobli potekal zimski popis vodnih ptičev. To je najobsežnejša tovrstna aktivnost sploh in Slovenija v tej akciji, ki jo organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), sodeluje že od leta 1997, v Krajinskem parku Kolpa pa so se vsakoletnemu štetju pridružili takoj po ustanovitvi.
Kot smo izvedeli, štejejo le vodne ptiče, kamor spadajo vse vrste slapnikov, ponirkov, kormoranov, čapelj, labodov, gosi, rac, tukalic, pobrežnikov, galebov in čiger ter orel belorepec, vodomec in povodni kos. Torej le vodni ptiči (in ne kar ptiči vsevprek), in še ti le, če so na vodni površini ali nad njo. Vodni ptiči, ki so na travniku ali njivi, se zapišejo le kot zanimivost v opombah.
Morda sta se laboda le sprla Do zdaj ob Kolpi niso našli nobene mrtve ptice, ki bi poginila zaradi virusa ptičje gripe. A Boris Grabrijan nam je povedal, da pogrešajo enega laboda. »Vseskozi sta bila v paru, zdaj enega že nekaj dni ni. Upam da pride nazaj, morda sta se le skregala!« |
Kolpa je poledenela
Kot je povedal direktor parka Boris Grabrijan, so letos glede na odziv prostovoljcev pokrili najpomembnejše območje reke Kolpe od mostu v Žuničih do mostu v Rakovcu, ko Kolpa preneha biti mejna reka med Hrvaško in Slovenijo. Odziv je bil nekoliko slabši kot prejšnja leta, ko so izvajali popis vse od Prelesja do Rakovca v občini Metlika, od leta 2009 pa je potekal od Vinice dolvodno.
Popisovalce je letos motila sveža in visoka snežna odeja, tako da je delo potekalo počasi in je bilo na posameznih odsekih tudi precej nevarno. Dodatno sta popis ovirala jutranja megla in izvajanje lova na hrvaški strani v dveh odsekih.
»Nekatere lovske družine so se odzvale našemu pozivu, da to nedeljo ne bi izvajale lova v bližini reke, LD Adlešiči pa lova od konca leta 2015 med reko in državno cesto sploh ne izvaja, kar je predvsem v času, ko je bila nameščena bodeča žica ob reki, bistveno pripomoglo k izogibanju nesrečam zaradi zapletanja živali v ovire,« nam je še povedal Grabrijan. Kolpa je bila sicer še pred nekaj dnevi v večjem delu poledenela, a so narasle vode čez noč odnesle ledene plošče. Led je bil ponekod debel tudi 12 cm, zato so plošče ponekod vidno poškodovale obvodno drevje.
V nekaj urah 600 vodnih ptic Letos so na Kolpi popisali 11 kilometrov dolg odsek reke od Žuničev do Pobrežja. Ocenjujejo, da so skupaj popisali več kot 600 vodnih ptičev. |
Upadlo je število čapelj
Na Kolpi običajno popišejo od 14 do 24 vrst vodnih ptičev, absolutne številke pa so med posameznimi leti zelo različne, saj so te odvisne od splošnih vremenskih razmer v Evropi.
Tudi tokrat so opazili največ rac mlakaric (Anas platyrhynchos), nad katerimi se je očitno izvajal lov, saj so bile zelo plašne.
Zanimiva je zgodba velikega žagarja (Mergus merganser), ki so ga prvič opazili že pred več kot desetletjem – ko je na Kolpi le prezimoval, zdaj pa je zelo številen, saj je kolonija, ki gnezdi v strogem naravnem rezervatu Hrastova loza, uspešna in se množi.
Precej je upadlo število sivih čapelj, verjetno tudi zaradi uničujočega neurja in žledoloma, ko je padlo veliko gnezd na visokih bukvah.
Kot so nam povedali popisovalci, tokrat žal niso videli mogočnega orla belorepca (Haliaeetus albicilla), ki je eden najbolj atraktivnih ptičev v tem delu in je na Kolpi stalno prisoten.
Zaradi ledu se je s Kolpe začasno umaknilo veliko ptičev, predvsem se je zmanjšalo število labodov grbcev (Cygnus olor), ki so v začetku zime v velikem številu poselili velik del reke.
Popisovanje v meglenem jutru je vendarle minilo v nekakšnem tihem veselju: kot je povedal Grabrijan, število ptic v kulturni krajini na območju Slovenije žal upada, dolina Kolpe pa je pri tem vendarle izjema.
