V teh vročih dneh nas lahko pesti še ena nadloga – komarji. Kot da ne bi bilo dovolj, da so nas pikali zvečer in ponoči, ko je vročina malce popustila, so se domačim krvosesom v zadnjih letih pridružili še uvoženi tigrasti komarji, ki nam kri pijejo tudi čez dan.
V Sloveniji za zdaj obstaja le nevarnost reakcij na pik komarjev, ki so lahko izjemno neprijetne. Na področju pika se lahko zaradi draženja kože in praskanja pojavi sekundarna bakterijska okužba, pojasnjuje mag. Tadeja Kotar, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Tigrasti komarji so znani po tem, da je njihov pik zelo neprijeten, reakcije so običajno obsežnejše, lahko se pojavijo otekline in bolečine na področju pika. Domači komarji so običajno nekoliko prijaznejši, dodaja dr. Kotarjeva.
Tigrasti priseljenec
Tigrasti komar (Aedes albopictus) je ime dobil po srebrno-belih luskinicah na nogah in telesu, ki mu dajejo tigrasto podobo, in ne zaradi svoje agresivnosti, razloži mag. Janez Pišot, dr. vet. med., ki na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, oddelek Koper, že vrsto let spremlja pojav tigrastih komarjev v Sloveniji. K nam so prišli iz jugovzhodne Azije, kjer so znani prenašalci različnih mrzlic, v zadnjih desetletjih pa so se razširili po vsem svetu. V Evropi so ga prvič zasledili v Albaniji leta 1979.
V Italijo je najverjetneje prišel s starimi avtomobilskimi plašči iz ZDA, v katerih sta bila deževnica in odpadlo listje. V Italiji so leta 2007 zaradi njega doživeli prve okužbe z virusom chikungunya zunaj tropskih krajev, ko je v pokrajini Emilia Romagna obolelo okoli 200 ljudi. Eksotične bolezni niso prinesli tigrasti komarji, ampak italijanski turisti, ki so se vrnili s potovanj po tropskih krajih, pojasni Pišot. Komarji so le poskrbeli za njeno širjenje.
Pri nas še brez nevarnosti
Med bolezni z najhujšimi in največjimi posledicami (tako za zdravje kot tudi ekonomsko), ki jih prenašajo komarji, spadajo malarija, denga, rumena mrzlica in filarioza, našteva dr. Tadeja Kotar. V Sloveniji so bile do zdaj bolezni, ki jih prenašajo komarji, večinoma povezane s potovanji. »Tako smo pri nas zdravili bolnike z malarijo, dengo in chikungunyo. Imeli smo tudi dva primera dirofilarije (srčnih glist, na katere sicer najpogosteje naletimo pri psih), ki nista bila povezana s potovanjem v eksotične tropske dežele, ampak sta se bolnika okužila v slovenskem Primorju,« pove infektologinja.
S podnebnimi spremembami prihajajo tudi ugodnejše razmere za razmnoževanje komarjev, tako da obstaja možnost, da se tudi pri nas razširijo tropske bolezni. »Ne smemo pozabiti, da smo se z malarijo v Sloveniji nekoč že ubadali. Tudi v Grčiji so v nekaterih predelih, kjer malarije že dolgo ni bilo, v zadnjih letih zaznali nove primere avtohtone bolezni,« opozarja dr. Kotarjeva.
Opozorila z Obale
Če se bodo v prihodnje pojavljala taka žarišča bolezni kot v Italiji, bo treba ukrepati z epidemiološkega vidika, svari mag. Janez Pišot. Na njihovem oddelku že dolgo opozarjajo občinske oblasti, da je treba širjenje tigrastih komarjev, ki so se od leta 2005, ko so jih v večjem obsegu prvič opazili v Obalno-kraški regiji, od koder so se hitro naselili po celotni jugovzhodni Sloveniji in prišli tudi do Ljubljane, ustaviti ali vsaj zajeziti, kar pa je precej težko, saj so zelo prilagodljivi. Za razvojni cikel jim zadostuje že majhna količina vode, denimo v podstavkih lončkov za rože, v žlebovih ali pod kanalizacijskimi pokrovi, veliko se jih zadržuje v grmovju in zelenju.
Nanje bi se bilo mogoče spraviti organizirano s kemičnimi insekticidi ali z biološkimi sredstvi, ki ne škodujejo okolju in zdravju, a se pristojne službe za to še niso odločile. »Možnostim prenosa nalezljivih bolezni in pojavu žarišč se bomo izognili le z načrtno, dobro pripravljeno strategijo in doslednim izvajanjem ustreznih ukrepov. Ukrepanje pa je mogoče le ob sodelovanju vseh prizadetih in z zagotovitvijo denarja za izvedbo ukrepov,« sklene Janez Pišot.
Pikajo le samice
Na svetu je znanih okoli 3500 vrst komarjev, velika večina živi v tropskem ali subtropskem podnebju. V Sloveniji jih je od 30 do 40 vrst. Oba spola se prehranjujeta s cvetnim nektarjem, z rastlinskimi pa tudi s sadnimi sokovi. Samice večine vrst se po oploditvi hranijo tudi s krvjo, s katero dobijo beljakovine, potrebne za razvoj jajčec. V sezoni večkrat odlagajo jajčeca in za vsak cikel potrebujejo svež krvni obrok. A čeprav jih imamo ljudje za hudo nadlogo, so pomemben del prehranjevalne verige, saj se z njimi hranijo številne živali.
Zaščita pred komarji
Infektologi svetujejo uporabo pripravkov, ki vsebujejo sestavino DEET, saj so se izkazali za najučinkovitejše. »Nanašajmo jih tudi na robove hlač in rokavov, da komarjem preprečimo vstop pod obleko. Pri sočasni uporabi tega sredstva in zaščitne kreme za sonce na kožo najprej nanesemo slednjo,« svetuje dr. Tadeja Kotar. Za oblačila in mreže za zaščito pred komarji uporabljamo insekticid, ki vsebuje permetrin (ne nanašajmo ga neposredno na kožo). Priporočljiva je tudi uporaba svetlih oblačil in takih z dolgimi rokavi. Če je mogoče, prostore pred komarji zaščitimo z zaščitnimi mrežami, komarjem pa vstop v prostor učinkovito preprečujeta tudi vklopljena klimatska naprava in ventilator.
S ptičev na ljudi?
Če imamo opravka z vrsto komarja, ki pika tako ptiče kot sesalce, potem lahko teoretično prenaša viruse s ptičev na ljudi. Podobno velja za povzročitelja mrzlice zahodnega Nila, ki se pojavlja pri ptičih, zbolijo pa lahko tudi ljudje. »Z zbiranjem podatkov in s pravočasnim obveščanjem lahko preprečimo izbruh epidemij. V nekaj letih želimo ugotoviti, kako so po okolju razdeljene vrste komarjev, in bolje spoznati viruse, ki jih prenašajo,« pravi profesor dr. Sven Klimpel, vodja raziskav medicinske biodiverzitete in parazitologije v Frankfurtu, ki se s kolegi posveča raziskavi komarjev v Hamburgu. Najpogostejši vrsti v urbanih okoljih Nemčije sta Culex pipiens in Culex pipiens molestus. Obe lahko prenašata mrzlico zahodnega Nila, ki se je v zadnjih letih alarmantno razširila v ZDA, v srednji Evropi so se pojavili le regionalno omejeni izbruhi. Ali bo tako ostalo, za zdaj še ni jasno. Virus se redno pojavlja ob selitvah ptičev, ali lahko pri prenašanju te bolezni sodelujejo komarji, pa je eno osnovnih vprašanj omenjene raziskave.