Statistični urad Republike Slovenije je objavil nove podatke o rodnosti Slovencev. Ti razkrivajo, da se je leta 2014 rodilo 21.165 otrok, od tega 58,3 odstotka neporočenim materam. Znova je bilo več dečkov kot deklic, število živorojenih otrok na žensko pa se je nekoliko povečalo, in sicer na 1,58, kar je enako kot 2012., podobne vrednosti pa so bile tudi v 80. letih prejšnjega stoletja.
Čeprav se stopnja rodnosti veča, ta še vedno ne dosega 2,1 otroka, kar bi bilo dovolj za obnavljanje prebivalstva, če ne bi bilo selitev. Te številke so še kako pomembne, saj število in starost prebivalstva vplivata na blaginjo in seveda na prihodnost naroda.
Profesor dr. Jože Sambt z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je strokovnjak za vprašanje rodnosti v povezavi z ekonomijo in soavtor obsežne mednarodne študije, ki jo je pred časom objavila ugledna ameriška revija Science. »V Sloveniji smo imeli rodnost nad mejo 2,1 otroka do leta 1980, nato pa je ta strmo upadala, in v letu 2003 je dosegla vsega 1,2 otroka na žensko. To je izjemno nizko in ob tako nizki številki bi se začelo število prebivalstva hitro zniževati, če ne bi bilo priseljevanja. V zadnjem času se je stopnja znova povišala in se v zadnjih letih ustalila na ravni malo pod 1,6 otroka na žensko.«
Več otrok ne pomeni
večje blaginje
V okviru mednarodnega projekta Računi nacionalnih transferjev (ang. National Transfer Accounts) so razvili sistem za celovito spremljanje ekonomskih tokov, ki potekajo med posameznimi starostnimi skupinami. »Rezultati nam omogočajo ugotavljanje optimalne rodnosti, če maksimalno blaginjo opredelimo kot maksimalno potrošnjo na prebivalca,« nadaljuje dr. Sambt.
Načeloma velja, da je z vidika javnofinančnega sistema na dolgi rok visoka rodnost pozitivna, saj zagotavlja veliko mladih, ki financirajo pokojninski in zdravstveni sistem. »V Sloveniji bi bila s tega vidika optimalna tista okrog 3,3 otroka na žensko. Če upoštevamo še zasebne tokove, ki potekajo v glavnem od staršev k otrokom, bi v primeru številnih otrok staršem ostajalo bolj malo za njihovo lastno potrošnjo. Upoštevaje tudi te tokove je optimalno število 2,2 otroka na žensko. Na koncu pa moramo upoštevati še, da je treba delavce opremljati s kapitalom za proizvodnjo, kar zmanjšuje sredstva za potrošnjo. Tako dobimo končni rezultat, da je optimalna rodnost v Sloveniji okrog 1,8 otroka na žensko.« To pomeni, da nizka stopnja znižuje blaginjo, a obenem bi nam to zniževala tudi optimalna 2,1, ki bi bila primerna za obnavljanje prebivalstva.
Zlata petdeseta
Leta 2006 je dr. Milivoja Šircelj objavila izčrpno in zanimivo študijo z naslovom Rodnost v Sloveniji od 18. do 21. stoletja. Takratna uslužbenka Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je želela izkoristiti zakladnico podatkov, ki jih zbira in hrani ta ustanova. »To seveda ne pomeni, da sem za analizo uporabila samo podatke Sursa. Za obdobje pred drugo svetovno vojno so bili vir popisi prebivalstva, zapisi v matičnih knjigah, raziskave starejših avtorjev, a tudi nekateri literarni viri.«
Njena spoznanja so zelo zanimiva in dragocena, saj med drugim razkrivajo, zakaj smo priče spremembam v rodnosti skozi čas in zakaj nastajajo regionalne značilnosti. Tako je, denimo, Šircljeva ovrgla razširjeno prepričanje, da so v preteklosti ženske rojevale veliko otrok in da so začele rojevati mlade. »Iz podatkov izhaja, da v generacijah, rojenih v drugi polovici 19. stoletja, kar 20 odstotkov žensk ni rodilo niti enega otroka, tiste, ki so imele vsaj enega, pa ob rojstvu prvega niso bile mlade,?? pojasnjuje dr. Šircljeva.
»Ocenjujemo, da je bila ob koncu 19. stoletja povprečna starost ženske ob rojstvu prvega 26, 27 let. Odtlej se je zniževala in dosegla najnižjo vrednost, 23 let, konec 70. let 20. stoletja. Od takrat se znova zvišuje. V 90. letih je že presegla vrednost s konca 19. stoletja. Leta 2013 je bila povprečna starost ženske ob rojstvu prvega otroka 29 let.«
Izjemna je bila generacija tistih, ki so bili rojeni v 50. letih: skoraj vse ženske so se poročile, skoraj vse so rodile vsaj enega živorojenega otroka in ob rojstvu prvega so bile zelo mlade. Študija razkriva, da raven rodnosti ni odvisna samo od posameznika, temveč tudi od okolja, v katerem živi.
Pogled v prihodnost
Po projekcijah Združenih narodov naj bi bilo v Sloveniji leta 2300 le še 1,3 milijona prebivalcev, ob predpostavki, da bi se rodnost do 2100. vrnila na raven 2,1 otroka, kolikor je treba za obnavljanje prebivalstva.
»Na zelo dolgi rok je število prebivalstva težko napovedovati. Tako je bilo na tem planetu leta 1000 manj kot 300.000 prebivalcev, leta 1800 okrog milijarda, leta 1900 okrog 1,6 milijarde, zdaj pa nas je že približno 7,3 milijarde. Po srednji projekciji Združenih narodov naj bi v prihodnjih 50 letih število doseglo okrog devet milijard in se nato tu ustalilo – znova ob predpostavki približevanja rodnosti ravni 2,1 otroka na žensko,« razkriva dr. Sambt.
»Ob tem pa so naračunali za leto 2300 po nizki varianti 2,3 milijarde ljudi, po visoki pa kar 36 milijard. Odločilna na dolgi rok je raven rodnosti. V nizki varianti so predpostavili 0,2 otroka na žensko pod omenjeno mejo 2,1, v visoki pa 0,3 nad njo. Že majhno odstopanje od meje 2,1 otroka na žensko torej v treh stoletjih močno vpliva na število prebivalstva.«
Za posamezne narode je pomembno, da obstaja demografska politika in da je ta stabilna v daljšem časovnem obdobju. Vsako zmanjševanje ugodnosti, kot so sedanja javnofinančna varčevanja, imajo negativne učinke. »Kaže, da je zelo pomembno tudi, ali je več otrok splošna družbena vrednota, ki se spodbuja na vsakem koraku. V vseh anketah se je pokazalo, da bi se veliko žensk odločilo za več potomcev, če bi njihovi partnerji prevzeli več vsakodnevnega dela in obveznosti v zvezi z njimi.«
Ob tem velja poudariti, da bi s takojšnjim ukrepanjem prve pozitivne učinke z ekonomskega vidika dosegli šele čez četrt stoletja, ko bi morebitno višje število rojenih začelo vstopati na trg dela.
Živeli bomo dlje
»Eurostat v svojih najnovejših projekcijah napoveduje, da bo število prebivalstva Slovenije do leta 2080 upadlo za 60.000, to je na okrog dva milijona. Večji upad prebivalstva v tem obdobju naj se še ne bi zgodil zaradi nadaljnjega naraščanja pričakovanega trajanja življenja (za moške za devet let na skupno 87 let in za ženske za osem na 91 let) ter priseljevanja (vsako leto naj bi se v Slovenijo priselilo od 4000 do 6000 oseb več, kot se jih bo odselilo). Se bo pa ob tem prebivalstvo pri nas močno postaralo – delež starih 65 in več se bo že do 2050. s sedanjih 18 odstotkov povišal na 30, delež starejših od 80 pa s 5 odstotkov na 11, kar bo prineslo izzive za pokojninski sistem, sistem zdravstva in dolgotrajne oskrbe,« pojasnjuje dr. Sambt.
Kako povečati rodnost?
»Da bi se povečalo število rojstev na leto, bi se morala povečati rodnost; ženske bi morale roditi več otrok. To je malo verjetno. Druga možnost bi bila povečanje števila žensk v rodni dobi; to bi lahko dosegli le s priseljevanjem. Tretja pa bi bilo vnovično zniževanje povprečne starosti žensk ob rojstvu otrok, a učinek bi bil samo začasen. Glede prihodnosti prebivalstva Slovenije sem optimistična. Če bo naša država ostala privlačna za priseljevanje (presežek števila priseljencev nad številom odseljencev), bo število prebivalstva verjetno ostalo približno tako, kot je, le da bo to starejše. In prav tej spremenjeni starostni sestavi se bo treba prilagoditi,« meni dr. Šircljeva.
