V vsaki življenjski lekciji (izkušnji) bi bilo nujno treba poiskati, točno, predvsem njeno svetlo plat. Ker čisto vse pač ni nujno črno, praviloma niti črno-belo. Ne vem, zakaj, toda zdi se mi, da vas ni tako zlahka mogoče prepričati? V redu, za vas bom poskušal poiskati svetlo plat medalje kar v primeru Cimosa. Italijanski holding Palladio Finanziaria, ki svoje naložbe upravlja prek petih zasebnih naložbenih skladov in enega odprtega, naj bi se menda že odločil, da bo za Cimos, ki je vreden najmanj 115 milijonov evrov, odštel približno 100.000 evrov kupnine. Bi pa zato kot novi lastnik prevzel tudi Cimosove dolgove in podjetje najverjetneje dokapitaliziral, morda celo z 20 milijoni evrov svežega kapitala. Vau.
Kaj pa bi v zameno za tako pravljični razplet sage o Cimosu morala narediti slovenska država? »Skoraj nič«, le z našo prislovično prijateljsko južno sosedo bi se morala dogovoriti za poravnavo. Ali se ni hrvaška vlada premierja Andreja Plenkovića 2. februarja – ko ji je Družba za upravljanje terjatev bank (naš DUTB) ponudila sedem milijonov evrov in ji obljubila, da bo s tem rešila delovna mesta v Cimosu na Hrvaškem – strinjala, da s poravnavo ustavi tožbo hrvaške slabe banke (DAB) proti Cimosu? Seveda se je.
Kje pa se je po tistem sploh še lahko zapletlo? Kakšna smola, predvčerajšnjim je DUTB slovenske javnosti obvestil, da je žal prejel uradno obvestilo Palladia Finanziarie o nameravanem odstopu od nakupa Cimosa. Ker menda še ni bil dosežen zadovoljiv dogovor med DAB in DUTB.
Pa kaj potem, naš gospodarski minister Zdravko Počivalšek ostaja optimist. Poudarja, da odločitev italijanskega holdinga zanj še ni uradna. Pravi, da se bo še naprej trudil, da prodaja Cimosa ne bi padla v vodo, da Cimos ne bi končal v stečaju ter da bi rešili vsaj delovna mesta zaposlenih v Cimosu v Sloveniji. Vem, sprašujete se, kje je v vsem tem še vedno lahko najdemo svetlo, dobro plat zgodbe o prodaji Cimosa. Preprosto: če bo naši vladi nazadnje uspelo prepričati italijanskega kupca in Hrvate, bo konec dober. Če pa ji to ne bo uspelo, bo dobro nekaj drugega: slovenski volivci si bodo to lahko zapomnili in upoštevali na naslednjih parlamentarnih volitvah. Če si bodo zapomnili! Saj sem vam rekel, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Žal kljub visoki ceni. Italijanski kupec je sporočil, da ne bo kupil Cimosa, Počivalšek ostaja optimist.
