Sadjarji in mlekarji v zadnjih vzdihljajih

KOBARID, PETROVČE – Ukinitev mlečnih kvot in ruski embargo na živila EU sta dva razloga za veliko skrb slovenskih sadjarjev in pridelovalcev mleka.

Ko se je izvoz v prostrano Rusijo pred časom ustavil, so hladilnice sadja v Španiji, Franciji, na Nizozemskem, Poljskem in tudi v Sloveniji ostale polne. Izkazalo se je, da pridelamo veliko preveč jabolk in mleka za svoje potrebe, zato je začela odkupna cena nevarno padati. A sezonskega nihanja cen so slovenski kmetje že vajeni, problem je, da nič ne kaže, da bi se stvari obrnile na bolje.

»Že 20 let delam v naši mlekarni, pa tako nore situacije še nisem doživela,« nam je povedala direktorica mlekarne Planika iz Kobarida Anka Lipušček Miklavič. »Kako naj konkuriramo na trgu z našim sirom, če lahko kilogram sira uvozite za 2,20 evra? Za kilogram sira pa potrebujemo 10 litrov mleka.«

Vlado Korber, direktor sadjarskega podjetja Mirosan iz Petrovč, kjer letno pridelajo in spakirajo okoli 6000 ton jabolk različnih sort, ni nič kaj optimističen glede prihodnosti: »Človek sploh ne ve, kaj bi rekel. Nihanja cen so v naši panogi običajna, v skladu z dobro ali slabo letino, pozebami, točo..., toda sedaj so odkupne cene jabolk že tretje leto na dnu, daleč pod proizvodno ceno, ki naj bi bila okoli 40 centov za kilogram obranih jabolk.«

Jabolka pod proizvodno ceno

Omenjenih podjetij vendarle nismo izbrali naključno. V obeh primerih gre za uspešni lokalni proizvodnji v polni lasti delavcev oz. zadruge, ki se jima je kljub zasičenosti trga uspelo obdržati v kondiciji.

Sadjarstvo Mirosan so po osamosvojitvi v letih 1992 do 1994 odkupili zaposleni. Danes tam dela 55 delavcev, del jih je lastnikov. Kar 5000 ton jabolk pridelajo na svojih posestvih, še 1000 jih zraste v sadovnjakih kooperantov. Slovenska pridelava jabolk šteje 100.000 ton (Vir: Surs), od 2012. je naraščala, kar še poslabšalo položaj kmetov, saj je jabolk preveč. Cena jabolk se je malce odlepila od tal lansko jesen, nato pa spet strmo padla. Tako so pri Mirosanu po besedah Korberja zapakirana jabolka prodajali pod proizvodno ceno. »Drugače ne gre!«

Koliko časa lahko slovenski sadjarji še zdržijo? Odvisno od kondicije sadovnjakov, ti pa v Sloveniji niso najmlajši; najbolje rodijo v obdobju od 6 do 12 let. Povprečna rodnost slovenskega sadovnjaka na hektar je malo pod 30 ton jabolk, v najboljših nasadih po Evropi je 50 ton.

»S starimi sadovnjaki so dodatni problemi, hkrati ni na voljo kulture, ki bi bila primerna nadomestna rešitev. Jagodičevje, aronija so nišni poskusi, pridelava hrušk, denimo, je zelo zahtevna, tudi prodaja,« dodaja Korber. Kljub temu pa v Petrovčah še nekako vozijo. Pridelava jabolk bo po mnenju poznavalcev zaradi razmer zagotovo upadla.

Pri Planiki poskrbeli za kmete

Medtem ko je po zahodnoevropskih državah, denimo v Veliki Britaniji, odkupna cena mleka padla na 35 centov in se nemški mlečni kmetje pritožujejo nad daleč najnižjim letnim prihodkom, kmetje na tradicionalni mlekorejski Novi Zelandiji pa že odprodajajo krave, je trenutna odkupna cena mleka v Sloveniji okoli 28 centov, tudi manj.

V kobariški mlekarni Planika, ki je v stoodstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, se pravi kmetov, na leto pretočijo in predelajo 6,5 milijonoa litrov mleka. Po besedah Lipušček Miklavičeve ga največ predelajo v sir, drugi največji delež je konzumno mleko, nato pa skuta in fermenti.

Mleko odkupujejo od 160 okoliških kmetov. »Po primerni ceni!« nam je povedala, kar pomeni, da jim je v zares neugodnih razmerah uspelo ohraniti zadovoljivo ceno. Povejmo, da kmetje pridelujejo mleko tudi v hribih.

Posamezni kmet v povprečju odda mlekarni 40.000 litrov mleka na leto.

»Naša naloga je, da kupce prepričamo, naj posegajo po naših domačih izdelkih slovenskega porekla, da delamo prav. V našem litru ni niti centilitra uvoženega mleka!« je povedala Lipušček Miklavičeva.

V oddelkih mlekarne Planika (posestvo, proizvodnja, muzej) je zaposlenih 55 delavcev. Pridelujejo in polnijo tudi ekološko mleko, pred kratkim pa so dali na trg sir s konopljinimi vršički.

Kaj lahko v Sloveniji sploh naredimo za ublažitev posledic prenizkih cen? Direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Branko Ravnik pravi, da je težava še večja: »Morebitni slovenski ukrepi ne bi zalegli, saj lahko dobimo v naslednjem trenutku iz tujine mleko in druga živila po nerazumljivo nizki ceni. V Bruslju pripravljajo intervencijo, bi pa dolgoročno pomagalo, če bomo kupovali slovenska živila.«