KREDARICA – Že ves drugi del avgusta prihajajo iz krajev po Sloveniji novice o rekordnem številu obiskovalcev. Obala, Bled, Bohinj, Ljubljana in še mnogo drugih destinacij je preplavljenih s tujimi in domačimi gosti, a žal tako lepe turistične statistike prinašajo velik kup težav. Te se še podvojijo v visokogorju, kjer vedno večje množice planincev puščajo vedno večje količine smeti, z njimi celo mašijo stranišča, zaradi česar v okolici planinskih domovih ni prav veliko gorske svežine, ampak se iz stranišč širi neznosen smrad. In to v času, ko se že vsak otrok v vrtcu nauči, da je treba svoje odpadke iz hribov odnesti v dolino.
Neznosen smrad
Tako je bilo tudi na predzadnji lep poletni dan pri Triglavskem domu na Kredarici. Ko prisopihaš iz doline, najprej niti ne začutiš nežlahtne primesi v zraku, a ko se hočeš malo razgledati naokoli in se okrepčati, je smrad pred kočo zelo očiten. Najprej bi človek seveda pomislil, da je osebje Triglavskega doma zaradi množice obiskovalcev malce zanemarilo skrb za naše najvišje ležeče sanitarije, vendar nam pogled v kletne prostore pokaže izjemno snažna, celo bleščeče čista stranišča.
Zakaj potem tako smrdi?
Oskrbnik planinskega doma Herman Uranič nam pove, da bi lahko njihovo osebje ves dan samo čistilo stranišča, pa še bi smrdelo. Da papir, ki ga uporabijo za prekritje straniščne deske, obiskovalci vržejo kar na tla, nadaljuje, še huje pa je, da v straniščno školjko mečejo tudi odpadke, ki tja nikakor ne spadajo. Na primer plastenke in steklenice. Pa ne samo v stranišča, celo v pisoarje tlačijo razne smeti! Zadeva se zaradi teh odpadkov seveda zamaši in smrad je tu. Kakšni packi so nekateri!
Drek odvažajo s helikopterjem
Zadeva je kar se da problematična, saj je ravnanje s človekovimi iztrebki na Kredarici nekoliko bolj zapleteno kot v dolini, vsakodnevna količina pridelka pa kar velika. Zelo približno smo izračunali, da v enem dnevu nastane četrt tone oziroma 250 kg fekalij, če gre na veliko potrebo polovica od 2000 obiskovalcev. Ko se vse skupaj, torej urin, blato in steklenice, znajde v neprepustni greznici, morajo iz te smrdeče zmesi z grabljami odstraniti vse neorganske odpadke in nato preostanek prečrpati v plastične posode, ki jih nato helikopter odpelje v dolino. »Kar 24 tisočlitrskih posod smo odpeljali ob praznjenju greznice prejšnjo sezono in samo za ta odvoz porabili 22.000 evrov,« razloži sicer dobrovoljni oskrbnik, ki se zna s svojimi gosti tudi prijetno pošaliti. »Boste sobo z džakuzijem ali brez?« rad vpraša osvajalce Triglava, ki pri njem uredijo vse formalnosti za prenočevanje. A glede smradu in smetenja z njim ni šale, trdno je odločen, da bo to uredil. Šele drugo leto je oskrbnik koče, prej je bil pri Triglavskih jezerih, pa je prepričan, da je smradu že za dve tretjini manj kot pred njegovim prihodom. »Nedavno se je vse to kar okoli koč odlagalo, pa ne samo tu na Kredarici, ampak po vseh planinskih kočah. Zdaj pri nas načrtujemo boljši sistem, in sicer bomo uredili tako, da se bo v veceju odprla loputa, ki se bo po prenehanju opravljanja potrebe samodejno tudi zaprla. Tako bomo preprečili, da bodo v odprtine metali druge odpadke. Iztrebke in toaletni papir bo posebna naprava porinila naprej naravnost v posodo. Te posode bodo s helikopterjem odvažali na 14 dni, in ne samo enkrat v sezoni. Pričakujem, da bodo ljudje potem veliko bolj zadovoljni, saj je ta smrad res zelo moteč,« pripoveduje Herman Uranič. Natančnih izračunov še nimajo, a predvidena cena za obnovo stranišč bo približno sto tisoč evrov. Denar bo prispevalo Planinsko društvo Ljubljana Matica, ki je lastnik koče, zbrali pa bodo tudi evropska sredstva.
Smeti povsod naokoli
A zamašena stranišča niso edini problem pod Triglavom. Oskrbnik najbolj obiskane planinske koče v Sloveniji je zgrožen tudi nad neverjetno veliko količino smeti, ki jih planinci pustijo kar v koči, na mizah, v sobah, pod stoli... V povprečju na Kredarici na vrhuncu sezone prespi od 150 do 200 ljudi, vseh obiskovalcev planinskega doma pa je približno 2000 na dan. Ti za sabo pustijo toliko odpadkov, da z njimi potem, ko jih sprešajo, napolnijo po deset 120-litrskih vreč na dan. V dolino jih nato odpeljejo s helikopterjem. Oskrbnik Triglavskega doma je izračunal, da v povprečju ljudje odnesejo s seboj v dolino le 40 odstotkov smeti, več kot polovico pa pustijo v koči. »Opazil sem, da smeti puščajo bolj Slovenci kot tujci,« je še žalostno dodal. In vse, ki bodo tole prebrali, lepo prosil, naj smeti vendar odnesejo s seboj v dolino!