CERKLJE NA GORENJSKEM – Ko so se kraji pod Krvavcem prebujali in so se traktorji, ki so že ropotali po bližnjih poljih, izgubljali v pasovih megle, se je na robu Cerkelj zbrala množica. Približno petnajst minut pred osmo je mednje zapeljal črn hyundai z uslužbencema gradbene inšpekcije. Za njim so se po glavni cesti pripeljali stroji, ki so se namenili rušit objekt, ključen za obstoj podjetja Agropromet. A gradbeni stroji do spornega poslopja včeraj niso mogli, pot so jim zaprli tovornjaki in traktorji, na katerih je bil tudi transparent z napisom »Uničujete ljudi, ki so še pripravljeni garati za dobro naše domovine«. Ker se je prisilna izvršba nepričakovano zapletla, inšpektorici Barbari Mikuš ni preostalo drugega, kot da na pomoč pokliče policiste.
Gradbeni inšpektorat je v začetku tega meseca začel prisilno izvršbo po drugi osebi, jo nato začasno prekinil in napovedal, da bo postopek nadaljeval brez predhodnega opozorila. Odlog rušenja ni mogoč, so nam že pred tedni pojasnili na gradbenem inšpektoratu in dodali: »Gradbeni inšpektor bi postopek lahko zaključil le v primeru vzpostavitve zakonitega stanja, kar za objekte predstavlja tudi pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje.« Pot do tja pa je še dolga, saj bo treba prej sprejeti še občinski prostorski načrt, ki na spornem območju predvideva spremembo kmetijskega zemljišča v zazidljivo. |
Nenadoma črna gradnja
Zaradi barikad je bilo na robu Cerkelj videti nevsakdanji prizor, avtomobil z uslužbencema gradbene inšpekcije je postal ujetnik. Do spornega objekta zaradi barikade, sestavljene iz več kot desetih traktorjev in tovornjakov, ni mogel, na glavno cesto se zaradi kamionov, parkiranih sredi stranske ceste, prav tako ni mogel vrniti. Okoli avta, v katerem je sedela inšpektorica, so se zbrali delavci in kooperanti podjetja Agropromet, ki daje kruh več kot desetim družinam. Zbrali so se tudi tisti okoliški kmetje, ki že dlje spremljajo birokratsko past, v katero se je ujelo podjetje Plevelovih. Podrobno smo že poročali, da nad pokritimi koritastimi silosi, sicer vitalnim delom podjetja, ki se ukvarja z odkupom in s prodajo žitaric, že šest let visi odločba o rušitvi. Kot nam je pretekli mesec povedal Tomaž Plevel, direktor podjetja Agropromet, so objekt začeli graditi leta 2003, ko »gradbeno dovoljenje za tak poseg ni bilo potrebno, dovolj je bila le lokacijska informacija. To smo tudi dobili in zgradili pokriti koritasti silos, ki je zgolj začasna rešitev za našo prostorsko stisko. Pozneje se je zakonodaja spremenila in objekt, ključen za obstoj družinskega podjetja, je postal nedovoljena gradnja.«
Okoli osmih so se v dogajanje vmešali policisti. »Čigavi so kamioni?« je vpraševala prva patrulja, ki sta se ji pozneje pridružili še dve. »Ne vemo. Naši niso. Verjetno so šli šoferji na kavo,« se je glasil odgovor neimenovanega iz približno štiridesetglave množice. Trajalo je dobre pol ure, da so gradbeni inšpektorat na eni strani in kmetje na drugi dosegli dogovor. »Obljubimo, da danes ne pridemo več nazaj. Ne danes ne jutri zjutraj,« so bile tiste ključne besede, ki jih je podkrepil še stisk roke. Po tej obljubi sta se okoli 9. ure uslužbenca gradbenega inšpektorata odpeljala iz Cerkelj na Gorenjskem.
V 23 letih prvič zaprti
A čeprav so kmetje s skupnimi močmi preprečili rušenje, nad objektom še vedno visi odločba o rušenju in le vprašanje časa je, kdaj bodo pod Krvavec znova priropotali stroji. »Ne vem, kaj smo danes dosegli. Verjetno smo si le še podaljšali trpljenje. Če si črnograditelj, se moraš soočiti s posledicami svojega dejanja, če pa imaš v rokah vse papirje, kot jih imamo mi, ne moreš razumeti, kako se ti lahko dogaja kaj takega. Zakaj ti sprva izdajo neki papir, pozneje pa rečejo, da ni v redu?« se je nemočno vpraševala Milena Plevel, ki je včeraj z grenkim priokusom praznovala 41. rojstni dan.
Njen mož Tomaž je dodal: »V nekaj tednih smo v celoti odstranili sporni objekt. Podrli smo vse tisto, kar nam je nalagala odločba, toda gradbena inšpekcija pravi, da bo treba porušiti še preostanek strehe, čeprav smo trdno prepričani, da ta del poslopja ni sporen. Okoli 250 ton robe smo spravili pod polivinil. Danes je prvič v vseh 23 letih, da je naša trgovina zaprta.« Sogovornik je še enkrat poudaril, da od leta 1990, ko je stopil na pot samostojnega podjetništva, še nikoli ni zamujal z izplačilom plač, da je redno plačeval vse prispevke, davke in preostale obveznosti ter da ima račune poravnane tudi s kooperanti.
Eden od kooperantov, ki podjetju Agropromet dostavljajo žita, je Miha Zorman. Tudi on se je včeraj odločno postavil v bran Plevelovim: »Prej sem delal v gradbeništvu, nato sem se preusmeril v prevozništvo. Z Agroprometom sodelujem že štiri leta in povem vam, da v Sloveniji ni takega poslovnega partnerja, kot je ta!«
Uničujejo zdrava podjetja!
Žalost, pomešana z nemočjo in jezo, je spremljala tudi zaposlene v podjetju Agropromet. »Dva šoloobvezna otroka imam. Preden sem prišel sem delat, sem menjaval službe, ker so se vsa podjetja znašla v težavah. Tu sem imel redno plačo, odnosi v firmi so korektni. Ne vem, kaj se gremo v tej naši ljubi, prečudoviti Sloveniji, da takole uničujemo zdrava podjetja,« je povzel Marko Koglar. Martin Dolinšek, v podjetju Agropromet zaposlen zadnjih 15 let, pa je dodal: »Veliko smo delali, a smo vedeli, zakaj, saj smo vedno redno dobivali plačo.« Tudi Tine Kočar dela tam že 15 let: »Ne vem, kaj bo, če bo podjetje nehalo delovati. Na cesti bom ...«
Jeze nad birokratskim zapletom, ki uničuje zdravo podjetje, včeraj ni skrival Franc Čebulj, dolgoletni župan občine Cerklje na Gorenjskem: »Občina je nemočna. Rušitve ne moremo preprečiti. Raje uredimo zadevo, da bo sporna gradnja postala legalna. Konec novembra bomo predvidoma sprejeli občinski prostorski načrt in tako bi postalo zemljišče, kjer je postavljen sporni objekt, zazidljivo.« Župan je brez dlake na jeziku še dejal: »Tako pacanje je posledica slabe birokracije in sistema, kakršnega imamo. S takim početjem se ne morem strinjati, saj gre za javni linč in napad na delavnega človeka.«
