NOVO MESTO – »Je bil že skrajni čas, da tudi jaz kaj dobim,« je v smehu povedala dolgoletna naročnica Slovenskih novic in tokratna Ternina nagrajenka, ki se ji je vsakodnevno kukanje pod Ternino nalepko končno obrestovalo. In nagrada, robotski sesalnik irobot, bo Ani Može prišla še kako prav. »Mene roke bolijo, drugim pospravljanje ne diši kaj preveč, bo pa sesalnik delal,« pove dobrovoljna novopečena upokojenka, ki je h kruhu spravila že tri sinove, četrti, najstnik, pa jima z možem še dela družbo v družinski hiši v vasici Brinje pri Novem mestu. V hiši Možetovih, ki so ji tokratne poplave k sreči prizanesle, saj stoji na hribčku, je vedno kaj za postoriti, zato Ani Može, ki je dolga leta delala kot šivilja in službo že po komaj štirih mesecih penzije zelo pogreša, dela ne zmanjka. Zdaj bo imela tudi zaradi novega sesalnika sicer več časa zase, za svoje konjičke in za šest vnučkov, s katerimi so jo razveselili starejši sinovi, o katerih ima Ana same lepe besede. »Če vam po pravici povem, sem imela s štirimi fanti manj težav kot katere kolegice s hčerami. Tudi ko so med študijem le ob koncih tedna prišli domov, so poprijeli za delo, če je bilo treba,« pohvali podmladek gospa, ki bo z možem naslednje leto praznovala že 40. obletnico poroke, še naprej pa bo redno gledala pod Ternine nalepke. Morda pa se ji sreča nasmehne še kdaj.