Račun je precej preprost: kdor svoje položnice plačuje denimo na Pošti Slovenije, za storitev plača najmanj 0,98 evra za vsako položnico. In še več, če so zneski visoki, vse tja do pet evrov na položnico. Ob približno 10 položnicah, ki jih morate mesečno poravnati, strošek provizij na letni ravni nanese okoli 120 evrov.
Prihranek za vikend počitnice ali nov telefon
Provizije na bankah so še večje – denimo pri Unicreditu bi vam za plačilo ene položnice na bančnem okencu zaračunali nadomestilo kar 2,30 evra. Nekaj lahko privarčujete z odprtjem trajnih nalogov ali plačilom položnic prek spleta, vendar provizija ostaja v vsakem primeru.
Namesto plačevanja za storitev bi si lahko za ta znesek vsako leto kupili nov telefon ali pa boljšo polovico za konec tedna peljali v hotel na morje. Toda kako?
Rešitev so javne blagajne
Plačilu provizij za plačilo položnic se lahko skoraj popolnoma izognete – in letno privarčujete kar zajeten kup denarja. Poiščite, ali v vašem kraju deluje t. i. javna blagajna, ponekod pa ji rečejo tudi mestna blagajna. Gre za občinsko storitev, ki vam omogoča plačilo položnic za nekatere storitve, po navadi za občinske ali nekomercialne, brez vsakršne provizije.
Zbrali smo nekaj občin, ki tako javno blagajno ponujajo. Med njimi so tudi takšne, denimo v Postojni, kjer lahko brez provizije poravnate celo stroške za komercialne storitve: telefon in televizijo. V Kidričevem je mogoče brez provizije plačati celo strošek dodatnega zdravstvenega zavarovanja.
Mesto | Storitve brez provizije |
Ljubljana | Storitve javnih podjetij Snaga, Energetika Ljubljana in Vodovod-Kanalizacija ter lisičenje |
Maribor | Snaga, Energetika Maribor, Nigrad, Mariborski vodovod, Pogrebno podjetje Maribor, KS Pokopališča, Elektro Maribor, Javni medobčinski stanovanjski sklad, vrtci, osnovne šole, Center za pomoč na domu, globe mestne redarske službe, komunalni prispevek, dolžniki v zapadlih zadevah, vstopne kartice, Stanovanjska zadruga Maribor, Plinarna Maribor, Dodoma, Indoma, Upra-Stan |
Celje | Simbio, Vodovod - kanalizacija, Energetika Celje, Elektro Celje Energija, Atrij stanovanjska zadruga, Plan Trade, celjske osnovne šole, glasbena šola, Osrednja knjižnica Celje, večina celjskih vrtcev, nepremičnine Celje |
Velenje | Ljudska univerza, Elektro Celje, Festival Velenje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski, Habit, krajevne skupnosti, Komunalno podjetje, Naš čas, PUP Saubermacher, T-2, vrtec, Linea Stanovanjsko podjetje, Mako Turnšek, PV Invest, Šolski center Velenje, Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, SZ Ruski car |
Šentjur | Adriaplin, Atrij stanovanjska zadruga, Elektro Celje, Elektro Turnšek, Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Javno komunalno podjetje, Ljudska univerza, osnovne šole, Simbio – družba za ravnanje z odpadki, vrtec |
Laško | Osnovne šole, vrtec, komunala, Elektro Celje |
Postojna | Storitve šol in vrtcev, storitve glasbene šole, izobraževanja odraslih, najemnine občinskih stanovanj, obratovalni stroški in stroški upravnika, komunalne storitve, elektrika, vodarina, stroški telefona in kabelske TV, RTV-prispevek, davčne obveznosti, pogrebne storitve, občinske takse, kazni redarske službe |
Kidričevo | Občinske storitve, osnovne šole, vrtec, ČZP Večer, Radio-Tednik Ptuj, RTV Slovenija, Elektro Maribor, Komunalno podjetje Ptuj, Komunalno podjetje Slovenjska Bistrica, Čisto mesto Ptuj, PSS Ptuj, Vzajemna, Kabel TV in Telemach |
Ptuj | KKS Ptuj, redarska služba, občinske storitve |
Če se boste odločili za plačilo položnic na javnih blagajnah, ne boste edini. V mali občini Šentjur dobrih 18.000 duš mesečno poravna približno 1500 položnic. V večjem Velenju mesečno izvedejo že skoraj 14.000 plačil položnic.
Stroški vzpostavitve javne občinske blagajne sicer niso majhni: ureditev prostora (okenca) skupaj s potrebno opremo občino stane okoli 20 tisočakov, predvideti je treba strošek honoriranja uslužbenca in varnostne službe ter stroške finančnih transakcij.
Precej je odvisno tudi od pogajalskih sposobnosti in podjetniške žilice vašega župana, saj je treba skleniti pogodbe s čim več podjetji, ki v občini opravljajo svoje storitve.
V moji občini ni javne blagajne; kaj naj naredim?
Prepričajte svojega župana. Najlažje to storite na kakšni javni tribuni oz. se povabite na sejo občinskih funkcionarjev. Povejte mu, da že precej slovenskih občin uspešno izvaja program javne blagajne in s tem pripomore k varčevanju (in posledično zadovoljstvu) prebivalcev občine. Znotraj mestne uprave se skoraj vedno dajo najti rezerve za vzpostavitev takega servisa. Blagajniki se najdejo prek javnih del (brezposelni bodo veseli razpisa), prostore lahko zagotovi občina, tekoče sofinanciranje blagajne pa lahko pomagajo zagotavljati tudi vsa podjetja, ki bodo v shemo vključena.
Še uspešnejši boste, če boste za idejo navdušili sosede in prijatelje: župani se kot hudič križa bojijo raznih državljanskih iniciativ. Sploh, če jih boste vprašali, zakaj županu pred volitvami ni bilo težko zagotoviti tisočev evrov za tiskanje samopromocijskih plakatov, za lajšanje vsakdanjika svojih ovčic pa kakor da nima denarja.
Tudi če javne blagajne ni, še ni vse izgubljeno
Mnogo podjetij v svojih poslovalnicah omogoča plačilo računov za svoje storitve brez provizij. Če imate čas, ga enkrat mesečno izkoristite za krožni sprehod po svojem kraju in spotoma v poslovalnicah podjetij, ki vam izdajajo račune, poravnajte nekaj položnic.
Brez provizije tako lahko denimo v Mercatorjevih poslovalnicah poravnate mesečni znesek poslovanja s kartico Pika, plačila telekomunikacijskih storitev brez provizij v svojih enotah med drugim omogočajo Mobitel, Simobil, Tuš Mobil in T-2, povprašajte pa tudi svojo zavarovalnico, kako bi lahko uredili plačilo zavarovanj brez provizije.
Smo katero od občin z javno blagajno izpustili? Imate dodatne informacije, ki bi nas zanimale? Pišite nam. Uporabite naš obrazec.