ŠKOFJA LOKA – »Ta in prihodnji mesec se je zgodilo tako, da sem ostala brez otroškega dodatka. Januarja res nisem vedela, kako bomo do konca meseca shajali brez teh sredstev. Spati nisem mogla, zato sem se obrnila na Slovenske novice. Ko ste me poklicali in sporočili, da bodo plačane tudi naše položnice, kar nisem mogla verjeti. Od srca se mi je odvalil velik kamen,« je sreča kar sijala iz oči Nataše, mamice šestih otrok. Najstarejša hči se je že pred leti odselila v prestolnico in tako Nataša s petimi otroki, starimi od 8 do 18 let, živi na Gorenjskem. V življenju je šla že čez številne izkušnje, a kljub temu ali morda ravno zaradi tega na prihodnost gleda optimistično in je pripravljena narediti prav vse, da bo dobro poskrbela za svoj naraščaj.
A to je ob skromnih prihodkih, saj ima sogovornica status gospodinje, vse težje. Družini ni lahko tudi zato, ker živijo v majhnem najemniškem stanovanju, v katerem vsak dan bijejo boj s trdovratno vlago. Ko smo obiskali Natašo, je bil v kuhinji zakurjen štedilnik na drva, ki je komaj ogreval prostor. »V sosednji sobi, kjer spim jaz, so okna zdaj odprta. Tako se borimo proti plesni, ki je kar ne moremo izkoreniniti. Ko so otroci v šoli, imam po tri ali štiri ure odprta okna, da ni vse plesnivo,« je ob pogledu na odprte omare in na termometer, ki je sredi dopoldneva kazal komaj 16 stopinj, pojasnila Nataša. Da bi trdovratni plesni pokazala zobe, je lani skupaj z otroki temeljito očistila zidove. Prostore so prepleskali, zatesnili so luknje, skozi katere so še lani pozimi v notranjost silili glodavci, in se potrudili, da so s skromnimi sredstvi uredili bivalni prostor.
Ponoči minus sedem – notri
A v starejši stanovanjski hiši, kjer je njihovi družini namenjeno pritličje, so lahko rešili le del težav: »Ta tla so katastrofa. Komaj nekaj milimetrov plastike je položene neposredno na beton. Letos so temperature že več tednov pod ničlo, zato naše hiše ne morem ogreti na več kot 19 stopinj, in to kljub temu da nenehno kurim. Ne morem in ne morem se pogreti. Zdravniki pravijo, da imam vnetje sklepov, revmo. Otroci so, k sreči, kar zdravi.«
Mraz sili tudi v kopalnico. »Ogrevamo jo s svečami, drugače ne gre. Trenutno nista v kopalnici niti dve stopinji nad ničlo, ponoči pa temperatura pade tudi na minus sedem. V kopalnico sem položila ploščice in prostor obložila s stiroporom, da je ta zdaj nekako izoliran. Kaj drugega ne morem narediti,« opiše Nataša še en del zgodbe, v katero je ujeta njena družina.
Na zadnji razpis za neprofitna stanovanja, ki je bil v Škofji Loki odprt do 3. maja 2013, se niso prijavili, ker takrat še niso prišli v mesto, v katerem je mladost preživela mama Nataša. O tem, zakaj se je družina ločila od očeta in zakaj so pred več kot tremi leti malone iz danes na jutri prišli v tisočletno mesto, Nataša tokrat ne spregovori.
Tudi zato ne, ker bolj kot o preteklosti razmišlja o prihodnosti. Tako upa, da se v Škofji Loki kmalu obeta nov razpis za neprofitna stanovanja, ki bo tudi njeni družini prinesel človeka vredne razmere.
