LAHOVO – Ena izmed najmanjših slovenskih občin, ki se razprostira na Bloški planoti, obsega 45 vasi in naselij, v katerih prebiva 1630 ljudi. Občina Bloke, ustanovljena leta 1998, je tako 19. najmanjša občina po številu prebivalcev. Njena posebnost ni le v prvih dokumentiranih poskusih smučanja na svetu, temveč tudi v tem, da imajo v več kot šestih odstotkih vasi in naselij, ki sestavljajo občino, le po eno hišno številko. V naseljih Lahovo, Malni in Ograda imajo le hišno številko 1, v treh pa je skupno prijavljenih 14 ljudi.
Naselje brez table
Odšli smo po sledeh naselij, pri čemer smo si iskanje zelo olajšali z moderno tehnologijo, satelitsko navigacijo, ki nas je pripeljala do osamljenega naselja Lahovo, ki sploh nima table za začetek in konec naselja. Lahovo je sicer izmed vseh treh enohišnih naselij v Blokah največje, če lahko tako rečemo, tam je dom osmih članov družine Šarc, ki se je pred devetimi leti v samoto preselila iz prestolnice. V hiši, ki je bila zgrajena še v času Avstro-Ogrske, leta 1883, živita zakonca Primož in Andreja Šarc s štirimi otroki, domače ognjišče pa si delijo s Primoževimi starši.
Danes 60 hektarov velika kmetija je bila pred drugo svetovno vojno dom premožne družine Modic; izdelovali so parket za Italijo, za vse okoliške vasi mlatili žito, imeli so tudi svoj ribnik. Da je šlo za prave veleposestnike, zgovorno pove podatek, da je bila kmetija pred vojno velika 260 hektarov oziroma 2,6 kvadratna kilometra. A bogati Modic ni bil pogodu novi povojni oblasti, ta je celotno posest nacionalizirala. »Kmetijo smo kupili od Modičevih sorodnikov, ki so jo po osamosvojitvi dobili vrnjeno z denacionalizacijo,« je pojasnil Primož, ki je še pred desetletjem živel v mestu.
Zanimivo je, da so se za nakup kmetije pred njim zanimala tudi velika imena, denimo nekdanji politik in še vedno predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič. »Posrednik v nepremičninski agenciji mi je povedal, da je hotel Kocijančič tukaj zgraditi hipodrom za kasaške dirke,« je povedal Primož.
In kako to, da se je odločil popolnoma zamenjati življenjsko okolje in je urbano naselje zamenjal za samoto? »Imeli smo kmetijo v Kašlju in zemljo v najemu, vendar ni bilo možnosti za razvoj, zato je prišel trenutek, ko smo se morali odločiti, ali se bomo nehali ukvarjati s kmetijstvom ali pa se bomo preselili,« je razložil.
Družina Šarc se zdaj preživlja z živinorejo, imajo krave molznice in 200 ovac in 20 koz. »Malce tudi gozdarimo,« je še dodal glava družine. Ena izmed najboljših stvari v Lahovem je po njegovem mnenju odsotnost sosedov. »Najbližji sosed je oddaljen približno en kilometer. To je dobro, da si na samem, saj nimaš opravka s sosedi, zato imaš bolj proste roke. Ko smo postavljali kozolec, nismo potrebovali soglasja sosedov,« je še pojasnil. Segli smo si v roke, nato pa nas je pot vodila dobrih pet kilometrov stran proti obronkom občine, kjer je v ozki grapi naselje Malni.
Mlin pri Malnih
Pri Malnih je včasih stal vodni mlin, ki pa ga zdaj ni več; pred tremi desetletji ga je uničil sneg, nato pa ga niso več popravljali. Le nekaj posestev sicer popestri žaga, ki jo poganja bližnji potok. Naselje ima po uradnih podatkih šest prebivalcev, in sicer upokojena zakonca Alojzija Žnidaršič, po domače Slavka, in mož Milan ter njun sin z družino. S čim pa si zakonca krajšata čas? »Imamo njivico, nekaj kur, zato je dela vedno dovolj,« je odgovorila Slavka. Brez kokoši po njenem mnenju ne gre. »Pri vsaki hiši mora biti nekaj živega. Prej smo imeli živino in prašiče, zdaj pa imamo toliko, da imamo nekaj,« je še pojasnila.
Tretje naselje v bloški občini, ki ima le eno številko, pa je Ograda, a tej bi še najtežje rekli naselje. Zakaj? Edina hiša, ki je od Malnov oddaljena le 150 metrov zračne razdalje, je namreč dobršen del leta nenaseljena, po podatkih statističnega urada pa na naslovu Ograda 1 nima nihče prijavljenega stalnega prebivališča. »Lastniki so sicer Slovenci, vendar že več kot pol stoletja živijo v Franciji. V Ogrado pridejo le čez poletje,« je pojasnila najbližja soseda. Glede na »številnost« hiš in prebivalcev v Lahovem in pri Malnih bi se lahko naselji nemara brez težav preimenovali kar v Šarčevo in Žnidaršičevo.
Četrt stota neposeljenih
Po podatkih geodetske uprave je v Sloveniji 20 naselij, ki imajo le eno hišno številko, presenetljiv pa je podatek, da je celo 25 naselij brez ene hišne številke. Po besedah Bojana Pirca z geodetske uprave gre za tako imenovana izseljena naselja. »Naselja pa se lahko izbrišejo le na podlagi občinskega odloka,« je pojasnil njihov obstoj. Že beseda naselje pove, da tam nekdo prebiva, Slovar slovenskega knjižnega jezika pa ga definira kot »del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto«. Največ neposeljenih ali enohišnih naselij je po navedbah Pirca na Kočevskem.
