S Slovenskimi novicami na vrh Triglava tudi iz ženskega firbca

BLED – Znana je resnica, ki trdi, da je firbec hujši kot ošpice. To nam je potrdila naša pohodnica Valerija Ahčin iz Voklega, ki je bila na Triglavu lani z možem in prijatelji: »Toliko o pohodu sto žensk na Triglav sem slišala, da sem se letos prijavila, saj me je mučila iskrena ženska radovednost. Lahko rečem le: kapo dol! Zdaj mi je jasno, zakaj ta pohod poteka prav vsako leto že več kot pol stoletja.« Drobnih utrinkov, predvsem pa radosti polnih misli, se je nabralo pri vračanju na Rudno polje, med njimi je Tjaša Remšak z Rečice ob Savinji razkrila, da se na pohod sploh ni prijavila sama: »Prijavnico je poslala tašča in mi s tem ponudila najlepše možno darilo.« Tudi njo je mučila radovednost, saj je povzela: »Me pa prav zanima, kako bi potekal pohod, če bi gorske reševalke peljale sto moških na Triglav?« O nečem smo prepričani: zagotovo bi dedci bolj komplicirali, kot so naše pogumne deklice.

Alenka Kranjc iz Ljubljane je dejala: »Zahvala vsem spremljevalcem za potrpežljivost in nasvete, ki so nam pomagali, da smo lahko s čim manj težavami osvojili vrh.« Ob njej je Katja Nose Sabljak iz Ivančne Gorice narekovala zapis za naše poročilo s pohoda: »Kdor reče, da se Triglav lahko osvoji brez predhodnih priprav in nasvetov, se pošteno heca. Vzpon ni enostaven, je pa na koncu nagrajen s čudovitim razgledom.« Za Marjano Kostanjšek iz Brežic je bil pohod odlična izkušnja: »To je prava preizkušnja samega sebe in zmogljivosti, ki je z dosegom vrha neizmerno poplačana. Stkala so se nova prijateljstva, bilo je veliko dobrega vzdušja.« 

Medtem ko so si Mojca Slatnar iz Tržiča, Saša Karun z Visokega, Tanja Kranjc, ki prihaja iz prestolnice, ter Vida Rižner, doma v Vidmu pri Ptuju, otirale zadnje kaplje znoja tik nad Rudnim poljem, smo iz njihovih ust slišali nebroj pohval na račun organizacije pohoda: »Spremljevalci so bili enkratni, odlična in strokovno podkovana družba na vzponu. Uresničila se nam je življenjska želja, bilo je enkratno in seveda bi vse štiri še ponovile vzpon na Triglav s Slovenskimi novicami.« Mojca Pristavec - Đogić iz Notranjih Goric je imela posebno nalogo: »Čeprav je bila moja osebna zadolžitev na pohodu spremljati prijateljico, ki je imela življenjsko željo osvojitev najvišjega slovenskega vrha, priznam, da me doseženo ni pustilo ravnodušne. Ob učinkoviti organizaciji se mi je izpolnila želja, za katero niti nisem vedela, da jo imam – osvojiti Triglav tudi sama.«