VALVASORJEV DOM

S Slovenskimi novicami iz vrtca pod Karavanke

Objavljeno 18. maj 2014 20.41 | Posodobljeno 18. maj 2014 20.41 | Piše: Boštjan Fon

Nad Galebi iz vrtca Lesce na poti do Valvasorjevega doma bdeli gorski reševalci.

Spodoben gorski cilj za drobne korake je bil osvojen. Foto: Aleš Štefe

LESCE – V prostorih vrtca Lesce, kjer svoje vragolije uganja skupina Galebi pod vodstvom Slavke Praprotnik, Klare Koblar in Anje Korošec, vsake toliko pa se praktičnih izkušenj pri njih uči še srednješolka Špela Mur, je v jutranjih urah vrišč kmalu potihnil. Otročad se je podvizala v garderobo, si nadela planinske čevlje in se toplo oblekla ter se z drobcenimi koraki podala do izhodišča za gorsko turo. Fantje iz Gorske reševalne zveze Slovenije s predsednikom Igorjem Potočnikom na čelu so imeli pred seboj dokaj nenavadno nalogo: spremljali so skupino drobižkov, ki se je namenila na pot do Valvasorjevega doma pod Stolom v Karavankah. »Ne bomo samo hodili, med potjo in v planinskem domu se bomo še marsikaj pametnega naučili,« sta zvedavim drobižkom obljubila gorska reševalca Klemen Volontar in Gorazd Bregant iz postaje GRS Jesenice, za popolno odpravo v gore pa je bil v koloni še čisto pravi čarovnik Miloš Pogačnik. Toda Kuža Pazi, ki je otroke že zjutraj pozdravil v vrtcu, jih je začudeno gledal, saj so v gore otroci kanili iti kar brez nahrbtnikov. Še preden se je opravil prvi korak, so si mali gorniki nadeli lične nahrbtnike, ki jih je pod Stol poslala Zavarovalnica Triglav, noter so postavili še plastenko vode in čokoladico, potem pa zagrizli v breg.

Brez nerganja, le kdaj pa kdaj je kakšna ročica zgrabila veliko dlan spremljevalcev, da se je stopilo čez še posebno velik kamen na poti, potem pa se je skozi pešpotne okljuke in zavetje gozda, nad katerim je silno pihalo, stopilo pred Valvasorjev dom. Tam se je v kuhinji že grel čaj, oskrbnik Aleš Štefe pa je v posmeh kislemu vremenu z nasmehom šel med otroke kar v kratkih hlačah. Med okrepčilom so mali gorniki slišali predstavitev dela gorskih reševalcev in celo čisto pravo čelado so lahko poveznili na svoje male bučke, sledilo je praktično prikazovanje veščin prve pomoči sebi in tovarišu na poti. Kuža Pazi se je odločil, da bo on ranjenec, in ko je vprašal otroke, kam naj se udari, so mu predlagali, naj kar pade čez stopnice, pa bo tolikanj pobuškan, da ga bodo lahko povijali ves dan. No, Kuža Pazi ni tvegal, a je bil čez pol urice povit kot prava egipčanska mumija, otroci pa so vedeli, kako lahko sami pomagajo. Za nagrado je Kuža Pazi vsakemu podaril poseben paket prve pomoči, ki spada v čisto vsak nahrbtnik.

Čarovniška predstava

Kosilo je bilo planinskemu domu primerno, topla in za moč nadvse koristna zelenjavna juha, kakšna pest ajdovih žgancev, vmes skrit ocvirk, nato pa palačink z v kuhinji vkuhano marmelado toliko, da jih je kuharica Iva komajda napekla za sedemindvajset lačnih ust. Počivalo se je, kot se pod obronki večkrat zgodi, na skupnih ležiščih, ki so se pripravila pod streho, in otročad je bila skupaj z vzgojiteljicami tako utrujena, da so skupinsko spali debeli dve uri. Čarovniška predstava jih je predramila in povabila v spodnje prostore, kjer jih je pričakal predsednik PD Radovljica Valentin Rezar in jim povedal par priročnih stavkov o varstvu narave in zdravilnih rožicah, ki so jih v lični vrečici kot domač gorski čaj dali v nahrbtnik. Po malici se je odprava namenila nazaj v dolino, a se je vmes eden od malih gornikov izgubil, seveda pod nadzorom gorskega reševalca Gorazda. Zato je svoje znanje pokazala psica Sita, ki je pogrešanega skupaj z vodnikom Klemenom našla v nekaj trenutkih.

Celodnevno potepanje pod Karavankami se je končalo z objemi staršev, kremnimi rezinami, ki jih je kot presenečenje pripravila ena od mamic, ter polnimi vrečkami smeti, ki so jih otroci zbirali za pot v dolino. Niti enega samega papirčka od skupine Galebi ne boste našli na poti proti Valvasorju, to vam obljubimo. Sledite jim še drugi, samostojno ali pa v okviru akcije Zavarovalnice Triglav Očistimo naše gore!

 

Male gorske brihte

● V dolini imamo nahrbtnike, v gorah pa rukzake. Notri imamo v dolini obliže, v gorah pa flajštre. Aja, pa v koči jemo iz talarjev, v vrtcu pa iz krožnikov. Samo žlica je povsod žlica.
● Ne jem zelenjavne enolončnice! Ampak jo danes bom, da kuharica ne bo mislila, da slabo kuha.
● A v planinski koči nimajo pomfrija? Res so čudni. Ampak ne toliko, saj imajo palačinke.
● Moj dedek stalno hodi v gore, samo v koči nikoli ne pije čaja iz skodelice, ampak nekaj iz enega majhnega kozarca, kar zelo smrdi in je potem babica jezna.
● Gorski reševalci so boljši od Spidermana. Ker oni nimajo rešilca, ampak helikopter. Tega še Spiderman nima!
● Klemenov kuža je gorski pes, ker smo šli v gore. Če bi šli na morje, bi bil pa morski pes.

 

Deli s prijatelji