V SLOVO

S šarmantnim glasom
 in cvetlico v suknjiču

Objavljeno 27. november 2012 12.01 | Posodobljeno 26. november 2012 21.43 | Piše: Vladimir Jerman

V 73. letu je umrl legendarni vremenoslovec Miran Trontelj.

LJUBLJANA – Umrl je gospod Miran Trontelj, legendarni vremenoslovec s cvetom v gumbnici in z vremenskimi napovedmi, ki jih je ošpičil s komentarjem aktualnega političnega dogajanja. Govoril je v živo. Ob zadnji vremenski napovedi, bilo je 15. decembra lani, ko si je pripel rožnato gerbero, se je od gledalcev takole poslovil: »Bilo je lepo, drugih fraz ne bom uporabljal. Morda se še vidimo kdaj, a gotovo ne vsak četrtek. Tudi ob kakšnega mogotca ali politika se bom še spotaknil. Pa ne zato, ker bi do njih gojil osebno zamero, temveč zato, ker so naredili ali pa še delajo veliko škode marljivim prebivalcem na sončni strani Alp.«

Vremenski četrtek

Televizijskemu občinstvu je polna štiri desetletja – prvih 24 let na TV Ljubljana oziroma TV Slovenija, zadnjih 16 na POP TV – vreme napovedoval v četrtek, ki je zaradi načrtovanja, kaj bomo počeli ob koncu tedna, vremensko najpomembnejši dan v tednu. Vremenske napovedi, je bila njegova ocena, so za naslednji dan uspešne v približno 80 odstotkih. Pošalil se je: »To je razmeroma malo, če pomislite, da je napoved 50-odstotno pravilna že, če mečete kovanec, pa za to ne potrebujete nobenega znanja iz meteorologije.« Primerjava s kovancem verjetno zato, ker je bil tudi numizmatik. Celo predsednik numizmatičnega društva, medtem ko so ga na Hidrometeorološkem zavodu, kjer so ga leta 1969 zaposlili kot prognostika, spustili največ do direktorjevega namestnika.

image

Nad vremensko karto leta 1982. Foto: Janez Pukšič

Trontelj je tudi avtor – seveda nadvse zanimivega branja, saj drugače ni znal – nekaj knjig, najbolj znana je Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja, ki je leta 1997 izšla pri Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. Izbor v vreme odetih političnih ocvirkov še čaka založnika.

Konjičkov, ki jim je odmerjal svoj prosti čas, je več, skupni imenovalec pa morda le ta, da so primerni za različno vreme. Ubrano je pel v zboru Lipa zelenela je. Športnega duha je razvijal z jadranjem. Sliši se skoraj nestvarno, da je pri petnajstih, prvega maja 1955, prvič zajadral – na Ljubljanici. En sam daljnovod jo je prečkal, tam je moral spustiti jadra. Zdaj jadranje po Ljubljanici ni mogoče že zaradi številnih mostov. Ljubljanskemu jadralnemu klubu je predsedoval polnih 21 let. Na sarajevskih olimpijskih igrah je sodil na smučarskih tekih. Ob svoji 70-letnici je za zasluge na športnem področju prejel priznanje Športne zveze Ljubljana in Mestne občine Ljubljana za življenjsko delo.

Hvaljena sneg in veter

Vreme zanj ni le stroka, ampak tudi hobi, je nekoč dejal. Kakšno vreme je imel najraje? Pozimi sneg v gorah zaradi smučanja, poleti ne prevroče sončno vreme z ugodnim vetrom, da je z užitkom jadral.

Mami Primorki in očetu Dolenjcu se je rodil 17. maja 1940 v Ljubljani. Naravo je mlademu Šiškarju pomagal odkrivati profesor Pavel Kunaver, taborniškemu starešini Jetiju je več poletij sledil v Bohinj. Manj znano je, da se je po končani matematiki podal v vremenoslovje zaradi jadranja. Jadralskega vzornika je imel v starejšem bratu, sicer fiziku.

Med drobci, razkritimi v številnih intervjujih, je Trontljeva ljubezen do fotografiranja. Tudi sam je bil odvisen od vremena: »Seveda, še posebno ker se v službo vozim s kolesom.« Ljudje krivimo slabo vreme za vse mogoče, dokazano pa je, da je več prometnih nesreč, ko se približuje slabo vreme. Vendar, je pribil, je za nesrečo kriv voznik sam in ne vreme! Pa hude kritike se je spominjal po tistem, ko je zelo sušnega poletja vremensko napoved sklenil z obetom, da se bo nadaljevalo lepo vreme. Odtlej se je taki besedni zvezi raje izogibal. Vremenski komentar je prvič začinil s političnim, ko si je prizadeval, da bi na Menini planini postavili že kupljeni drag meteorološki radar. Nadaljeval pa, ko je politikantstvo spodneslo še nekaj poskusov, kam bi ga postavili. Tako se je rodila manira. Če se ne bi bodli, ne bi bilo Trontljevih znamenitih bodic. Saj tudi politiki nadvse radi izkoriščajo vremenske pojave – povodnji, suše – za svojo priljubljenost, ko jim prazne obljube letijo iz rokava.

Miran Trontelj je bil vremenoslovec, ki je vremenske vplive videl širše kot drugi. Skrivnost njegove izjemne priljubljenosti je nemara prav v tem.

image

Najzanesljivejša je napoved z dežnikom v roki in s pogledom v nebo. Foto: Uroš Hočevar

Vremenski čarodej

Zadnje slovo od Mirana Trontlja bo v četrtek, 29. novembra, na Plečnikovih Žalah. Na isti dan v tednu, kot je napovedoval vreme. Neki bloger je zapisal, da je bil o Trontlju prepričan, da s svojimi napovedmi lahko vreme tudi spreminja, ter pribil žebljico: »Z njegovo smrtjo je umrlo tudi vreme.«

 

 

Deli s prijatelji