POD VPRAŠAJEM?

S preiskavo nad krivce za bančno luknjo

Objavljeno 25. februar 2015 19.45 | Posodobljeno 25. februar 2015 21.15 | Piše: P. Pa.

Menijo, da je v javnem interesu, da se ugotovi, zakaj in kako je do spornega kreditiranja prišlo.

Štiri banke so na isti dan dvignile znesek nadomestila za dvig gotovine.

LJUBLJANA – Skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS) je minuli teden na predsednika državnega zbora (DZ) Milana Brgleza naslovila zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave. Zaradi vložene zahteve sta danes v DZ odbora za pravosodje ter za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo razpravljala o aktivnostih v zvezi s preiskovanjem sumov kaznivih dejanj na bančnem področju.

V preiskavo želijo zajeti sporne kredite, tudi tiste, ki so že bili odpisani, sporne bančne garancije, ki so jih odobrile banke v večinski državni lasti in njihove odvisne družbe oziroma družbe v skupini, in slabe kredite oziroma terjatve bank, ki so bile prenesene na DUTB. Predvsem naj se ugotovi, koliko je bilo spornega financiranja, pod kakšnimi pogoji, kako se je ravnalo s temi spornimi krediti in kdo so bile odgovorne osebe, ki so sporne kredite odobrile.

Katere stranke se pripravljene raziskovati bančno brezno, pa preberite tukaj.image

Podpisniki zahteve so prepričani, da je preiskava javnega pomena, saj je zagon gospodarstva v javnem interesu, pri tem pa imajo posebno vlogo prav banke. »V javnem interesu je, da se razčisti sporno kreditiranje oziroma ugotovi, zakaj in kako je do spornega kreditiranja prišlo, kdo je za to odgovoren in kakšna je bila pri tem vloga pristojnih nadzornih institucij, posameznih nosilcev javnih funkcij in aktualne oblasti ter posameznikov, ki so utemeljevali in širili ideologijo, ki je menedžerske prevzeme omogočila in opravičevala. Cilj parlamentarne preiskave pa je, da se takšne stvari ne bi nikoli več ponovile.« Predlagatelji predlagajo, da se preiskava osredotoči na časovno obdobje od 1. 1. 1997 dalje.

 

Odbora DZ za pravosodje in za notranje zadeve sta na zahtevo SDS danes razpravljala o aktivnostih v zvezi s preiskovanjem sumov kaznivih dejanj na bančnem področju. Postopki po mnenju največje opozicijske stranke trajajo predolgo, odbora pa sta med drugim podprla predlog SDS, da vrhovno državno tožilstvo podrobneje poroča o tej problematiki.

Člani odbora so po razpravi in usklajevanju predlogov podprli sklep, da se vrhovnemu državnemu tožilstvu predlaga, da v letnem poročilu posebej poroča o številu vloženih ovadb s strani bank in predlaga rešitve za odpravo težav pri preiskavi bančne kriminalitete. Podprli so tudi sklep, da se Banka Slovenije in banke v državni lasti pozovejo, da policiji in tožilstvu omogočijo nemoten dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za učinkovito delo.

»Za stotine milijonov in celo milijarde evrov posojil, ki so poniknila v nezavarovanih kreditih državnih bank, ni bil procesiran, kaj šele obsojen, noben posameznik,« je v zahtevi za sklic seje zapisal vodja poslancev SDS Jože Tanko.

Vinko Gorenak (SDS) je opozoril, da se slabe prakse bank na tem področju nadaljujejo. Po njegovem mnenju je nemogoče priti do natančnih podatkov o preiskavah bančne kriminalitete. »Preprosto ni mogoče izvedeti, kaj je naredila policija in kaj je naredilo tožilstvo,« je dejal.

Poslanci SDS so med drugim predlagali, da ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za notranje zadeve sprejmeta vse potrebne ukrepe za odpravo vseh ovir, s katerimi se pri svojem delu na tem področju ubadata policija in tožilstvo. Po mnenju koalicijskih poslancev je bil predlog sklepa presplošen in ni dobil zadostne podpore.

Banke pa so poslanci SDS želeli pozvati tudi k večji samoiniciativi pri naznanitvi sumov kaznivih dejanj ter k vlaganju ovadb in odškodninskih tožb, vendar tudi ta predlog sklepa ni bil sprejet. Sprejet pa je bil predlog koalicije, da se ministru za notranje zadeve in državnemu tožilstvu naloži, da v pol leta znova poročata o izvedenih aktivnostih.

Dejstvo, da je po 2,5 leta le osem zadev bančne kriminalitete na sodiščih, je po mnenju višjega državnega tožilca Jožeta Kozine popolnoma normalno, saj na tem področju nimamo še nobene sodne prakse, postopki pa so dolgotrajni. »Prve pravnomočne sodbe bomo lahko dobili šele čez 10, 15 let. Tako pač je v pravnem sistemu,« je dejal.

Jernej Vrtovec (NSi) je ugotavljal, da današnja seja ne bi bila potrebna, če bi državne banke pravočasno privatizirali. Problematika bančnega sistema je po njegovem mnenju občutljiva tema, saj državljani ne zaupajo več v bančni sistem. Da obsodbe odgovornih brez povrnitve nezakonito pridobljenih sredstev državljanom ne bodo veliko koristile, pa je dejala poslanka SMC Lilijana Kozlovič. »Verjamem, da so storilci vedno korak pred zakonodajo,« je dejala.

STA

 

Deli s prijatelji