S pomočjo sodnikov podijo kulturnike

NOVO MESTO – Pred pol leta so delavci, ki so nameravali zamenjati močno dotrajano streho na najstarejšem narodnem domu v državi, že zaprli Sokolsko cesto v središču Novega mesta, da bi dela potekala varno, a varnosti občina, ki je lastnica stavbe, ni mogla zagotoviti. Razlog: pozivi, naj umetniki, ki zasedajo ta kulturni spomenik, narodni dom zapustijo, niso bili uslišani. Konflikt se je stopnjeval do te mere, da je občinska oblast na sodišču vložila tožbo zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine v posest.

A debelo uro trajajoči poskusi, da bi pred dnevi na sodišču našli skupni jezik, niso obrodili sadov. Ostajata torej dva bregova, na eni strani je občina, na drugi Društvo za kulturno osveščanje. Eni in drugi ostajajo zvesti svojim načelom in glede na to, da oboji poudarjajo kulturni dialog, ni vrag, da ne bi našli rešitve. Stanje, kot je, namreč ne vodi nikamor, le stavba je iz dneva v dan večja sramota in potencialna nevarnost za mimoidoče in uporabnike. Sodnik jim je dal dober mesec, da bodo znova predstavili argumente, do sklenitve dogovora oziroma odločitve sodišča pa so vsi postopki ustavljeni.

Alternativci,
ne negativci

Narodni dom nezadržno propada, in čeprav je močno načeto pročelje tega nekdanjega ponosa, zdaj pa že dolgo velike črne packe dolenjske prestolnice, zaščiteno z mrežo, stavba kar kliče po nesreči. Pa ne le razpadajoča zunanjost, menda je močno načeta tudi notranjost, predvsem inštalacije, in s tem res ni heca. 
»Nimamo kam iti. Nimamo izbire, zato vztrajamo v narodnem domu. Tu ustvarjamo in tu imamo veliko svoje opreme,« je odkrito priznal Sebastjan Šeremet, predsednik Društva za kulturno osveščanje. In se v spominih vrnil dobro desetletje nazaj, ko so umetniki začeli naseljevati prazen narodni dom. Že takrat je bil v zelo slabem stanju, marsikaj je bilo namerno uničeno. 
»V zgornjem nadstropju smo mi umetniki, s pomočjo mojstrov, seveda, napeljali nazaj elektriko in vodo, tudi stranišča v zgornjem nadstropju so bila neuporabna, stekla na oknih razbita. Kjer ni bilo več stekel, smo namestili polivinil, da ni zamakalo v stavbo. Marsikaj smo postorili sami, da smo preprečili propadanje narodnega doma, a tega nam občina sploh ne prizna. Pravzaprav nočejo niti priznati, da obstajamo. A Novo mesto potrebuje alternativo, občina pa nam hoče dokazati, da smo negativni, čeprav to ni res, zavzemamo se za miroljuben in kulturni dialog, kar dokazujemo s humanitarnimi akcijami,« je izpostavil Šeremet in dodal, da občina niti ne ve, kdo vse je v stavbi, kjer ustvarja približno 20 umetnikov. Šeremet pravi, da zdaj v njej ne živi nihče, pravzaprav čez noč v njej vedno ostane eden od umetnikov, saj nočejo tvegati, da bi se nad Sokolski dom in umetnine v njem spet spravili vandali. Narodni dom je bil namreč v zadnjem letu dni že večkrat tarča nepridipravov. Ne le tistih, ki so risali po fasadi, ampak tudi požigalcev. Sicer alternativni umetniki menijo, da je mogoče streho obnoviti tudi, če so oni v stavbi, seveda bi spoštovali navodila izvajalca, da pa je to mogoče, so dokazali tudi v Mariboru pri obnovi Kulturnega centra Pekarna, kjer je bil položaj podoben, prav zato so kulturniki že navezali stike s tamkajšnjim arhitektom.

Obnova strehe je bila načrtovana za oktobra lani, v ta namen je država namenila 56.000 evrov, a ker denar ni bil porabljen, je splaval po vodi. »Občina bo tudi brez državnega denarja izpeljala projekt prenove narodnega doma, vsaj v delu, ki je ključen za preprečitev nadaljnjega propadanja stavbe. Poleg strehe in fasade je nujna vsaj še ureditev dotrajane električne inštalacije ter požarne, komunalne in sanitarne varnosti v objektu. Natančen obseg del bo mogoče določiti, ko se bo prenova začela,« je pojasnila Sara Draškovič, vodja kabineta župana Mestne občine Novo mesto.

10 tisočakov stroškov na leto

»Trenutno stanje objekta in število ljudi, ki bivajo v njem, nam nista znani, saj s sprožitvijo postopka na sodišču v stavbo nismo poskušali več vstopiti, o nadaljnjih aktivnostih pa bo odločilo sodišče,« je še povedala. Sicer pa mora občina kot lastnica objekta plačevati vse materialne stroške, ki nastanejo v objektu in jih ustvarijo trenutni uporabniki narodnega doma. Ti stroški, gre za elektriko, komunalo, varovanje, na letni ravni znašajo okvirno 10.000 evrov brez investicijskega vlaganja. Poleg tega so objekt in premičnine v njem zavarovani prek skupnega zavarovalnega programa, ki vključuje vse objekte Mestne občine Novo mesto. 
»Obratovalne stroške po zakonu krije uporabnik prostorov, zato jih bomo zaračunali naprej trenutnim uporabnikom, ki so se javno označili za uporabnike, kljub temu da za uporabo občinskih prostorov nimajo pravne podlage. Če stroški ne bodo poravnani, bomo sprožili ustrezne izterjevalne postopke,« je dejal župan mestne občine Gregor Macedoni.

Umetniki, ki ustvarjajo v narodnem domu, se sklicujejo na pogodbo, sklenjeno z nekdanjim županom mestne občine Alojzijem Muhičem, ki jim je omogočala brezplačno uporabo prostorov. »Prepričani smo, da sklep o brezplačni uporabi prostorov narodnega doma, ki ga je izdalo prejšnje vodstvo občine, ni zadostno zagotovilo o sklenjenem najemniškem razmerju. Postopek za brezplačno oddajo prostorov je po zakonskih določilih drugačen in se mora končati z najmanj dvostransko pogodbo o najemu, ki pa je, tako kot sklepa, v uradnih evidencah Mestne občine Novo mesto ni mogoče najti. V tem primeru gre za enostranski sklep, za katerega ni bilo ustrezne pravne podlage,« so prepričani na občini, kjer si želijo čim hitrejše razrešitve, ki bo omogočila, da se ta simbolno zelo pomembna stavba vrne v delovanje čim širšemu krogu občanov ter kulturnim ustvarjalcem.

»Narodni dom je pomemben del novomeške kulturne dediščine, zato smo kot lastniki objekta dolžni preprečiti njegovo nadaljnje propadanje in osmisliti vsebine, s katerimi bo ta institucija bogatila novomeški kulturni prostor. Po prenovi želimo tem prostorom določiti nove pogoje uporabe in jih ponuditi kar najširšemu krogu uporabnikov. Narodni dom je prostor, namenjen kulturno-umetniškemu udejstvovanju in prav za te namene ga želimo spet ponuditi v uporabo novomeškim društvom in posameznikom, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo. Vse več se jih namreč sooča s pomanjkanjem ustreznih prostorov za svoje delovanje, zato je prav, da jim je narodni dom kot občinski objekt na voljo za uporabo. Za souporabo prostorov se bodo lahko prijavili tudi trenutni uporabniki, ki jim bomo po najboljših močeh prisluhnili glede umestitve njihovih programov in želenega načina delovanja v narodnem domu. Vse v skladu s pogoji, ki bodo veljali za vse enako. Vsekakor bo objekt po sanaciji namenjen dnevnemu delovanju društev, nikakor pa ne bivanju ali uporabi v nočnih urah,« je še dodala Draškovičeva.