S pomočjo Novic pet otrok lažje skozi zimo

IDRŠEK – Konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi prazniki, smo v Slovenskih novicah objavili zgodbo o 42-letni materi petih mladoletnih otrok, doma na gorski kmetiji v naselju Idršek. Med drugim smo zapisali, da je lani poleti Hedvika Skvarča Kržišnik ovdovela, saj ji je nenadoma umrl mož Ivan. Tako je Hedvika, ki obiskovalcu venomer neposredno pove, kar mu gre, na gorski kmetiji ostala s petimi otroki. Med tednom živijo skupaj z mamo v Idršku trije najmlajši, konec tedna pa se jim pridružita še starejša dva brata, ki sta od ponedeljka do petka v internatu v Škofji Loki. Čeprav je hiša večja, je pozimi za bivanje primeren le osrednji prostor, saj samo tega greje krušna peč. Bralcev Slovenskih novic se je zgodba o Hedvikinem življenju, v katerem ne manjka trpkih (pre)izkušenj, zelo dotaknila. Znova so pokazali, kako dobrih src so, in s tem tudi dokazali, da človek v nesreči ne ostane sam.

Novice, te Novice

Že kmalu po objavi nas je poklicala sočutna bralka, ki živi v eni od ljubljanskih stolpnic. Zdaj je že babica in hkrati prababica, naš časopis pa vsak dan prebira s povečevalnim steklom v rokah, saj ji oči ne služijo več tako kot nekdaj. »Zgodba o Hedviki, njeni usodi in petih otrocih se me je verjetno tako zelo dotaknila, ker sem otroštvo preživela nedaleč od teh krajev, v Poljanski dolini. Takoj sem sklenila, da ji pomagam. Odločna ženska mora biti, in to mi je všeč,« je dejala upokojenka, ko je za Hedviko skrbno zapakirala nadvse lep zimski plašč priznanega domačega podjetja, hkrati pa otrokom podarila še nekaj malenkosti.

Poleg tega se je Hedviki na pomoč odločila priskočiti še bralkina prijateljica, prav tako doma v Ljubljani. »Naš fant je prerastel vse te hlače, ki pa so še vedno skorajda nove in tako malokrat nošene, zato jih podarjam Hedvikinim sinovom,« je dejala upokojenka, ko je tja v gorati svet med Idrijo in Žirmi namenila veliko vrečo, do vrha napolnjeno s fantovskimi hlačami.

Pomoč v stiski

Potem ko je prebrala članek v Slovenskih novicah, se je za akcijo odločila tudi profesorica na šolskem centru v Škofji Loki, kjer Hedvikina starejša dva fanta, 15-letni Marko in še ne 18-letni Bojan, opravljata nižjo poklicno šolo. »Septembra, ko so se učenci vrnili s počitnic, sem od fantov izvedela za nesrečo, ki je doletela družino. Šola vsem, ki potrebujejo pomoč, ne more pomagati. Objava v Slovenskih novicah, ki jih sicer redno prebiram, me je dokončno spodbudila k odločitvi, da pomagam. Prvih nekaj evrov smo zbrali doma, nato pa smo akcijo razširili še med sodelavce v našem šolskem centru, ki so hitro dokazali, da imajo veliko posluha za človeka, ki se znajde v nesreči,« je dejala profesorica, ki – podobno kot veliko drugih anonimnih dobrotnikov – ne želi biti imenovana.

Že v nekaj tednih so profesorji v Šolskem centru Škofja Loka tako zbrali skoraj 500 evrov in te je Markova in Bojanova profesorica, skupaj s paketom zvezkov, oblačil in drugih uporabnih stvari, ta teden dostavila Hedviki. Hkrati pa je mami petih otrok na srce večkrat položila dobronamerne besede, ki bi jih moral upoštevati tudi marsikdo drug: »Kar koli se zgodi – otroke morate spodbujati in jim omogočiti, da se šolajo. Marko in Bojan sta izjemno pridna, rada se učita in pridno opravljata šolo. Če bi po končani nižji poklicni šoli rada nadaljevala šolanje, ju gre poslušati in se čim bolj potruditi, da bosta ti želji tudi uresničila.«

Hvaležna 
za dobroto

»Hvala vsem, ki ste mi priskočili na pomoč,« se je z iskrico v očeh zahvalila Hedvika, ki ji tudi sicer sosedje v grapi zelo pomagajo, na zlobne jezike, od katerih sliši katero pikro, pa se, kot pravi, sploh ne ozira več. Dodala je, da so ji v preteklih mesecih na pomoč priskočili tudi na šoli v Spodnji Idriji, kjer so učenci skupaj z učitelji zbrali več kot tisoč evrov.

»Vsak dinar prav pride, sploh v teh časih. Pred nekaj tedni pa se je zgodilo še to, da je na našem VW polu, ki nam je doslej prav dobro služil, pokvaril menjalnik. Popravilo bo velik strošek,« pove Hedvika, ki avto nujno potrebuje, saj je treba tri najmlajše vsak šolski dan pripeljati do nekaj kilometrov oddaljene vasi Razpotje, kjer jih nato pobere šolski prevoz. Zdaj se sicer nekako znajdejo z 20 let staro corso, a ta je požrešna in torej tudi zelo potratna, zato bi bolj varčen avto nujno potrebovali, pojasni 42-letnica, ki je k Ivanu, s katerim sta dolga leta živela na koruzi, nato pa sta se le dober mesec pred njegovo smrtjo poročila, na hribovsko kmetijo prišla pred slabima dvema desetletjema.

Hedvikini otroci

Številne pohvale, ki jih je iz profesoričinih ust slišala o najstarejših dveh, so se Hedvike zelo dotaknile. Povedala je, da bi Bojan, ki že komaj čaka, da bo dopolnil 18 let in začel opravljati vozniški izpit, šolanje rad nadaljeval, a še razmišlja, ali se bo odločil za kmetijsko, lesarsko ali pa kovinarsko smer, medtem ko je mlajši Marko venomer prvi, ko imamo opravka na njivi, saj ga zelo zanima vrtnarstvo. »Prav Marko je med vsemi otroki tisti, ki najraje bere. Vsako drugo soboto gremo v Idrijo, kjer si v knjižnici sposodi kup knjig,« pove 42-letnica ponosno o nadobudnem drugorojencu.

Ko smo obiskali gorsko kmetijo, je bila poleg mame doma še srednja hči, 13-letna Polona. »Obe z Lucijo, ki je tri leta mlajša od mene, radi riševa,« je povedala najstnica, ki obiskuje sedmi razred osnovne šole v Spodnji Idriji in se še ni odločila, katero srednjo šolo bo izbrala.

Podobno bi verjetno dejal tudi najmlajši, šestletni Tomažek, ki tako kot sestra Lucija obiskuje podružnično osnovno šolo Ledine. Zanj mama venomer rada pove, da že zdaj nekoliko sanja o tem, kako rad bi postal drvar ali pa kar živinozdravnik.