S podganjim strupom nad zaščitene bobre

ŠMARJETA  – Pri Klevevžu se rečica Radulja, ki izvira pod Debevcem, lepo razlije po Zdravici, edinstveni poplavni ravnici pri vasi Vinica pri Šmarjeti, kjer je čez vse leto mokro. Ob suši se je zlasti zgodaj zjutraj prijetno sprehajati ob reki. Pred dobrim tednom so sprehajalci tam naleteli na nastavljene vrečke podganjega strupa, očitno namenjenega bobrom, ki že petnajst let živijo na Radulji.

»Neznanec je nastavil strup za glodavce, očitno z namenom škoditi bobrom,« nam je povedal Andrej Hudoklin z zavoda za varovanje narave v Novem mestu. Nekaj dni prej so opazili, da je nekdo s traktorjem navozil kubik peska in ga nasipal na okljuk reke, od koder se lepo sliši šumenje bobrovega jeza.

Hudoklin poudarja, da naš bober ne bo nikoli zajezil Krke ali Kolpe, kot bi jo kanadski bober: »Praviloma pa ustvarja jezove na manjših rekah in potokih, kot je ta na Radulji.«

Zavarovana, a izumrla vrsta

Leta 2000 je ribič iz Dobrave pri Škocjanu opazil, da so drevesa ob Radulji grobo oglodana. Biologi so potrdili, da se je po več kot 200 letih bober vrnil na ozemlje Slovenije. Rečica Radulja jim je bila očitno izhodiščni vodotok, od tam so se razširili navzgor po reki Krki vse do izvira, priplavali po Savi vse do Ljubljane, zavzeli Dravo in Muro pa Kolpo in Sotlo. Kot poudarja Hudoklin: »Bobra za zdaj ni severno od Ljubljane, na Soči in na Savinji.«

Slovenske reke so zanj idealno okolje, zato se je tako hitro razširil, da mu niti slovenske institucije, zavod za naravo, Arso, ministrstvi za kmetijstvo in okolje, niso sledile. Po besedah Hudoklina je bober sicer zavarovana vrsta, zato odstrela ni: »Po drugi strani pa ga v uradnih dokumentih še vedno vodimo kot izumrlo vrsto.« Skratka, za bobra se nihče ne zanima, zanj nihče ne skrbi, je pa strogo zavarovan. To pa je izjemna podlaga za samovoljne akcije proti njim, kot je pričujoča s podganjim strupom.

Njegova koža za klobučevino

Najdbo strupa so prijavili policiji in tako bo verjetno tudi ostalo, čeprav, resnici na ljubo, tako nekateri domačini, bi se morda celo dalo ugotoviti, koga motijo bobri v zaraščeni Radulji, ki teče čez kmetijsko nezanimivo ravnico.

Pred dnevi je sonce spet pripekalo, z visoko močvirsko travo zaraščeno polje je puhtelo in nas dušilo. Do vodotoka smo se morali prebijati skozi zarast, pod nogami je tu in tam počila posušena veja.

Na vsakih nekaj deset metrov smo opazili tipično bobrovo stečino, to je dobro uhojena pot iz vode na plan, kjer se prikaže zlasti ponoči.

Večerno čakanje na bobra je svojevrstni užitek, saj ga zelo hitro zaslišimo, ko plava in udari s trdim plavutastim repom po gladini. Ker ne skriva sledi, ga je zlahka upleniti. Tako je pred dvesto leti zaradi razvijajoče se kožuharske industrije, zlasti za kape in klobuke, izginil iz naših rek. Bobrov kožuh je namreč zelo kakovosten.

Strup ne spada v naravo

Za mnenje smo povprašali dolgoletnega lovca in mednarodnega kinološkega sodnika Franca Svetca, ki bobra na Krki spremlja od naselitve.
»Zlasti strup v naravo ne spada, saj ga lahko najde otrok in ga nese v usta. To so nesprejemljive metode posameznikov. Toda po drugi strani je kritika s strani kmetov utemeljena, saj bober na koruzni njivi dela škodo. Ko preluknja rečne brežine, ob prvem večjem nalivu, ko reka naraste, odnese zemljo s seboj in tako pospešuje erozijo.«

Svetčeve navedbe zagotovo držijo, kmetje lahko sicer prijavijo škodo in jo dobijo povrnjeno. A stvar praviloma vzame več časa, kot je koristi.

»Ključni problem je, da nimamo nobene strategije o upravljanju bobra,« nadaljuje Svetec. »Zavzel je večino rek, nihče v tej državi pa ne ve, kje bi ga imeli in kje ne. Tako kot zgodba z medvedom se ponavlja zgodba z bobrom. Pri čemer pa lovci nimamo nobene besede, čeprav skrbimo za stalež divjadi oz. za red.«

Tudi v tem gre Svetcu pritrditi. Nihče namreč ne ve, koliko je bobrov v Sloveniji. Ustanove nimajo človeka, ki bi opravil vsaj kratko analizo stanja. A konflikti bodo vse pogostejši, zato se bo treba tako kot glede šakala, ki je v nekaj letih zavzel Slovenijo, odločiti, kje bo živel bober.