Od cirka 1300 slovenskih jezer(c) so svetovno znana le tri. Od teh je eno, Cerkniško, presihajoče, na Bohinjskem in Blejskem so pa v vojni. Medtem ko so veslači besni na Bohinjce, ker jim želijo zaračunati vožnjo po jezeru, so na Bledu pokonci skočili pletnarji, ki jim je tamkajšnji župnik zaplul v zelje z nizkocenovno ladjico.
Po moje se povprečen Slovenec z blejsko pletno, to je tistim 730 cm dolgim čolnom s strešico in enim krmarjem veslačem na krmi, v življenju pelje največ trikrat. Prvič kot otrok, ki ga starši hočeš nočeš vlečejo na Blejski otok, drugič kot eden od staršev, ki svoje otroke (če hočejo ali nočejo) vleče na izlet iz obveznega repertoarja domoznanstva, in tretjič – morda – ko vodi na otok ameriško žlahto ali poslovne partnerje iz tujine. Če ni teh, je pa tudi tašča dobra. Štrajk pletnarjev zaradi električne »pletne« blejskega župnika (ki jim je v petek, ko je njegova ladjica Sinaj vozila, odžrl 25 strank, v soboto pa so jo pletnarji že zvlekli na suho) ne žalosti toliko Slovenca, ampak zlasti Japonce, Korejce, Ruse in Američane, ki so – ob denimo edinem obisku na Bledu – prikrajšani za romantično pozibavanje na gladini in zvonjenje na otočku. Jasno je, da pletne na suhem pomenijo močno okrnjeno turistično ponudbo in kazijo podobo Bleda, ni pa jasno, zakaj se je župnik Ferkolj spravil razbijat monopol pletnarjev.
In ker ni pojasnil, špekuliramo. Morda gre zgolj za biznis, tržni boj samostojnih podjetnikov proti samostojnemu božjemu odposlancu. Mogoče pa je boj tudi ideološki. Večina pletnarjev menda dokaj redno hodi v cerkev, toda ne pozabimo: cesarica Marija Terezija, ki je 22 blejskim družinam davno tega podelila ekskluzivno pravico prevozov po jezeru, je imela sina Jožefa. Ta je kot njen naslednik na prestolu leta gospodovega 1782. ukinjal samostane. Se mar gospod župnik zaradi tega maščujejo pletnarjem?
Kar koli je že razlog, zanima me tudi, kako bo ime preostalim petim električnim ladjicam, ki naj bi v popolni tajnosti že nastajale ...
